Po pravilih poslancem, ki prestopijo iz ene poslanske skupine v drugo, članstvo v odborih, kjer so bili, ugasne, dokler jim kolegij ne odobri, da lahko ostanejo v starih ali jim mest v odborih ne določi na novo. Poslanka Širca je bila na primer članica petih odborov in komisij. Drugi trije, zdaj nepovezani poslanci, so še od prej podpredsedniki odborov, Davorin Terčon pa je predsednik komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb; to bodo ostali, kajti funkcije jim lahko odvzamejo le s sklepom državnega zbora.
Z Lahovnikovim predlogom, da bi poslanci njegove poslanske skupine ostali člani odborov in komisij, kjer so bili do zdaj, se razmerja med poslanskimi skupinami na skupni ravni in tudi v posameznih delovnih telesih v bistvu sploh ne bi spremenila, enako tudi ne razmerja med koalicijo in opozicijo, kajti Lahovnikovi nepovezani niso prestopili v vladno koalicijo, ampak jih predsednik vlade Janez Janša vabi le v Partnerstvo za razvoj.
Toliko mest, kolikor pripada novi poslanski skupini, bi izgubila LDS, ker so vsi ti poslanci izstopili iz njenega poslanskega kluba. Toda to ni tako samoumevno, kajti predsednik parlamenta France Cukjati je v poslovniku našel določbo, ki pravi, da kolegij skupino nepovezanih poslancev lahko upošteva, ni pa to obvezno. Kar bi lahko pomenilo, da večina v parlamentu lahko dejstvo, da obstaja poslanska skupina nepovezanih, popolnoma ignorira, kolikor časa bi ji to ustrezalo.
Vodje poslanskih skupin strank vladne koalicije, razen DeSUS, so Lahovnikov predlog kljub temu, da LDS z njim soglaša, zavračali z utemeljitvijo, da bi veljalo počakati, ker mediji napovedujejo nove prestope poslancev. Čeprav je Bogdan Barovič v imenu SNS ta predlog načeloma podprl, se je pri glasovanju pridružil vodjem poslancev SDS, NSi in SLS. Tako je obveljalo, da bodo o tem odločali na eni naslednjih sej kolegija.
