Ali je sploh kaj lepšega na svetu kot rojstvo dneva, jutranja zora, ki preide v sončen dan?

Vidim gospoda, ki spravlja v prtljažnik avtomobila palice za golf in vem, kam se odpravlja. Ponedeljek je in na ta dan gre na golf, ob torkih namreč igra tenis, v sredo s prijatelji karta, ob četrtkih imajo fitnes in savno, v petek pa krenejo na morje, na jahto, kjer ostanejo do ponedeljka. Toda samo v toplih mesecih, pozimi gredo na smučišča v Avstrijo ali Francijo.

Naš gospod je zelo športen tip, ne da si počitka. Rad se ukvarja z vsakovrstnimi športi, ni mu žal truda in naporov, zadnjič mi je pokazal žulje na rokah; dobil jih je na golfu, tenisu in od vrvi na jadrnici. Ob tem se je smejal in mi dejal:

"Vidiš, Franc, tako je v življenju, brez muje se še čevelj ne obuje, če hočeš biti zdrav, uspešen in zadovoljen, se moraš sprijazniti tudi z žulji."

Saj imam tudi jaz žulje, a druge vrste: od košnje, čiščenja, urejanja vrta, skrbi za hišo in dva vikenda, od čiščenja obeh konj s čohalom, ki jih včasih, če sta pri volji, jezdita gospa in njena hči. Toda pokazal mu jih nisem, morda bi mi zameril, gospod je občutljiv in z njim je treba v rokavicah, to dobro vem.

Nekoč je nepričakovano vstopil v moje stanovanje, ki ga imam v prizidku ob hlevu, ravno zelje sem jedel in malo robantil nad skromnim kosilom. Hudo se je ujezil. Očital mi je neskromnost, dodal, da je zelje silno zdravo in povedal, da on pod komunisti, ko so se proletarci basali z odojki, včasih še za zelje ni imel in da tudi zdaj, ko imamo končno red in pravico, zelo pazi na prehrano in si ne privošči preveč mesa, izogiba se predvsem mastnega, raje poseže po dobrih ribah, rakih in škampih, po presnem sadju in zelenjavi in si natoči kakšen kozarček iz izbrane buteljke.

Sploh nočem govoriti slabo o njem, saj je dober z menoj, daje mi hrano in stanovanje, včasih tudi kaj denarja in velikokrat še kaj drugega, denimo še skoraj nove obleke in perilo, ki mu ni več po volji.

Pomignil mi je, brž stopim predenj. In mi pravi:

"Franc, prisedi v avto, danes greš k mojemu prijatelju, da mu nekaj postoriš. Za en dan sem te posodil, saj ne bo zastonj."

Ah, se že veselim, saj tistega gospoda poznam, darežljiv je, vem, da ne bo zastonj, lepo napitnino bom dobil.

Kako lepo se je začel dan! Saj pravim - življenje je lepo.