Časovni premik gradnje hitre ceste sta pred štirinajstimi dnevi v Velenju gospodarstvenikom in županom napovedala mag. Gregor Ficko z Direkcije za ceste ministrstva za promet in mag. Helena Šolar z okoljskega ministrstva. Po veljavnem terminskem planu, ki sta ga predstavila, je v letu 2008 na vrsti šele izdelava predloga državnega lokacijskega načrta, sprejet pa bi bil leta 2010. Gradnja bi se tako začela šele v naslednjem desetletju in ne leta 2008, kot je napovedal predsednik vlade Janez Janša.

Podatki so povzročili šok, saj je cestno omrežje, ki je bilo postavljeno že globoko v prejšnjem stoletju, ena največjih ovir za razvoj na Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini. Predsednik uprave Gorenja mag. Franjo Bobinac je že nekajkrat javno opozoril, da bo Gorenje prisiljeno seliti proizvodnjo iz Velenja, če se prometne povezave v razumnem času ne bodo izboljšale. Samo iz Gorenja na dan odpelje okoli 200 tovornih vozil.

Poleg županov in gospodarstvenikov sta se na informacije takoj odzvala poslanca iz Šaleške doline. Poslanec Bojan Kontič (SD) je na predsednika državnega zbora Franca Cukjatija naslovil vprašanje, kakšen je natančen terminski načrt gradnje hitre ceste na relaciji Šentrupert-Velenje-Slovenj Gradec-Avstrija? Poslanec Drago Koren (NSi) pa je v državnem zboru ministroma Ivanu Božiču in Janezu Podobniku postavil vprašanje, kaj bosta ukrenila, da se pospeši priprava dokumentacije za gradnjo hitre ceste.

Podobnik je pojasnjeval, da sta Šolarjeva in Ficko, ko sta govorila o rokih, imela v mislih veljavni zakon o urejanju prostora, novi zakon, ta naj bi bil sprejet do konca marca, pa bo omogočil bistveno krajše postopke. "Če bomo dobro sodelovali z lokalnimi skupnostmi in če ne bo preveč nesoglasij pri vprašanju različic rešitev trase, bo vlada prihodnje poletje že sprejela državni lokacijski načrt vsaj za del odseka moderne cestne povezave na tem delu," je dejal Podobnik. Minister Božič pa: "Prepričan sem ali pa upam, da bomo z gradnjo začeli leta 2009."

Kockanje za letnice pa se bo gotovo še nadaljevalo. Poznavalci napovedujejo fizični začetek izvajanja projekta tretje razvojne osi v prihodnjem desetletju in uvrstitev v finančno perspektivo za obdobje 2013-2020, saj gre za finančno zahteven projekt, vreden najmanj 1,2 milijarde evrov.