Omenjeni so se se na prehodu devetdesetih let prejšnjega stoletja, natančneje leta 1986, lotili prvih spuščanj s hribov. Ko je Sandi Marinčič pobrskal po svojem spominu, je pojasnil, da omenjeno početje sploh ni bilo podobno jadranju, temveč je bilo to zgolj spuščanje s hribov s padali, namenjenimi skokom iz letala. Tudi na prvi tekmi, ki so jo organizirali leta 1988 na Kriški gori, so najboljši ostajali v zraku le po nekaj minut, najdaljši čas pa je znašal sedemkrat po šestdeset sekund.

Vendar pa se je razvoj jadralnega padalstva pomaknil od prvotnega hribovskega padanja v smer preletov, ki še vedno ostajajo v železnem repertoarju tega športa. Vzporedno z njimi se je razvila tudi disciplina natančnega pristajanja na točko, potem pa sta tu še akrobatsko in hribovsko letenje. Prav slednje je z razvojem lažjih materialov dobilo nov zagon, saj sta padalo in sedež težka borih pet kilogramov. Za primerjavo povejmo, da standardna oprema jadralnega pilota tehta med 17 in 22 kilogrami.

Ves ta čas pa je Marinčič spremljal vse, kar je bilo povezanega s padalstvom. Med svojimi prvimi okornimi začetki, ko so Slovenci kopirali in šivali lastna padala, pa je Marinčič naredil marsikatero norijo. Med drugim je enkrat celo izgubil dovoljenji za jadralno in športno padalstvo ter dovoljenje za šolanje jadralnih padalcev. In to vse zaradi enega štarta, skoka. Takrat je namreč vzletel z balona, nekajkrat okoli njega zaokrožil in potem še pristal na vrvi, ki je bila spuščena pod košaro balona. To ni bil njegov edini tovrstni podvig, saj je pred približno desetimi leti kot prvi jadralni padalec skočil z balona, prav on pa je tudi tisti, ki je s padalom v posebni vreči skočil z nihalke, ki vozi na in z Velike planine. Omenimo še, da je Marinčič skočil tudi iz letala nad Triglavom in nato pot v dolino nadaljeval z jadralnim padalom.

V obvezno opremo vsakega jadralnega padalca sodijo: čelada, višinomer in rezervno padalo. Za lažje letenje pa uporabljajo še variometer, ki jim kaže, ali se dvigajo ali spuščajo. V zadnjem času je opaziti tudi uporabo naprave gps.

Če se posameznik odloči, da se bo pridružil množici jadralnih padalcev, mora biti star 15 let, da sploh lahko začne s šolanjem, šele s šestnajstimi pa lahko opravlja izpit.