OTROCI POGOSTEJE ŠKILIJO NAVZNOTER
"Škiljenje pomeni patološki odklon enega očesa v razmerju z drugim očesom. To pomeni, da ko eno oko gleda naravnost, drugo oko ne gleda vzporedno, temveč je odklonjeno, lahko navzven, navznoter, navzgor ali navzdol," pravi asist. prim. mag. Dragica Kosec, vodja oddelka za ortoptiko in strabologijo na Očesni kliniki v Ljubljani. Pri slovenskih otrocih je najpogostejše škiljenje navznoter, malo manj pogosto je škiljenje navzven. Pri odraslih se pogosteje pojavlja tudi škiljenje po vertikali, ko se oko odkloni navzgor ali navzdol. Tako se škiljenje na primer pojavi pri pacientih z težavami s ščitnico in ga spremlja dvojni vid.
"Na začetku škiljenje opazimo le kot nelep videz, ki pa ima lahko tudi velike funkcijske posledice na vidu, na primer slabovidnost, nezmožnost gledanja z obema očesoma hkrati in zato izgubo globinske ostrine vida," pojasnjuje Koščeva.
Vzrokov za nastanek škiljenja je več. V otroštvu je najpogostejši vzrok refrakcijska hiba, ki posledično povzroča slabovidnost. Ker eno oko slabše vidi, ne sledi opazovani sliki tako kot oko, ki vidi bolje. Možgani take slike ne marajo, zato se oko odkloni. Pri odraslih pa so vzroki škiljenja drugačni, in sicer okvara živcev, posledice poškodbe glave in orbitale, poškodbe zunanjih očesnih mišic, položaj zrkel v orbitalni jamici in drugo.
VRSTNI RED ZDRAVLJENJA
Zdravljenje je sestavljeno iz korekcije refrakcijske hibe - zdravnik predpiše očala, ki posamezniku omogočajo pravilen razvoj vida in najboljši vid. Boljši vid omogoča pravilen stimulus za vzporedno gledanje (pogled naravnost). Ker se pri otrocih vid šele razvija, pogosto zadostuje že redno nošenje očal. Če ne, pri otrocih pokrivajo boljše oko, da dosežejo najboljšo možno vidno ostrino, ki po enakem mehanizmu omogoča poravnavo zrkel po fiziološki poti. Pomagajo si lahko tudi z razgibalnimi vajami, ki omogočajo gibljivost zrkla v smeri prizadetega delovanja zunanje očesne mišice. Znane razgibalne vaje so na primer pogled v stran, pogled proti nosu s posameznim očesom, pogled navzdol ali navzgor, kombinacije glede na odklon očesa v nasprotni smeri odklona očesa. Če vse to ne zadostuje, je potreben operativni poseg.
Pri odraslih so vzroki škiljenja drugačni (okvara živcev, mišic in poškodbe), zato težava ni vedno enostavno rešljiva in je operativni poseg pogostejši.
"Pomembno je, da se postopka popravljanja škiljenja lotimo po omenjenem zaporedju. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da se oko odkloni v nasprotno stran," opozarja Koščeva. Pri odraslih se ob pojavu škiljenja srečujejo še z dvojnim vidom. Pri otrocih je binokularna funkcija vida (z obema očesoma gledamo istočasno isto sliko) še slabše razvita, zato ti ne tožijo za tem simptomom oziroma še ne znajo razložiti svojih občutkov zaznavanja.
