To podjetje je zahtevalo plačilo za svoja dela, ki jih je leta 2001 v Logu pod Mangartom opravilo samovoljno, brez pogodbe, brez nadzora in brez naročila države. Iz dopisa Podobniku, ki ga je podpisala pravobranilka Miša Markovič, je videti, kakšni so bili pomisleki pravnikov do Podobnikovega početja.
Markovičeva v dopisu Podobniku 2. avgusta 2006 piše, da so imeli pravobranilci od 16. julija 2004 navodilo, da ugovarjajo višini zahtevkov PUH oziroma jih zavračajo. Markovičeva je navajala sodbo ljubljanskega okrožnega sodišča v neki drugi zadevi, ki pa je očitno podobna kot ta iz Loga pod Mangartom, saj je PUH spet delal brez pogodbe in potem zahteval plačilo. Markovičeva: "Sodba temelji na tem, da tožbeni zahtevki PUH niso utemeljeni, ker nimajo pravne podlage, ker ni bila sklenjena pogodba."
Markovičeva je zato ministru napisala, da ne razume, zakaj ministrstvo zdaj pristaja na takšno poravnavo s PUH, "da se priznajo zahtevki, ki so jih prej prerekali, v celotnih zneskih oziroma višinah, kot jih je PUH vtoževal". Makarovičeva je Podobnika še spomnila, da sploh ni odgovoril na njena opozorila z 19. septembra 2005. Hkrati mu je povedala, da se pravobranilstvo kot zakoniti zastopnik ministrstva v odločitev za poravnavo s PUH ne bo spuščalo kljub svojemu "nasprotnemu stališču".
Kot vidimo iz zaključka zgodbe, je Podobnik pravno mnenje pravobranilke povsem ignoriral in skozi vlado novembra lani spravil sklep, da se PUH izplača 1,12 milijona evrov za nenaročena dela. Ker je PUH delal brez pogodbe, je Podobnik pravno podlago poiskal v obligacijskem zakoniku.
