Toda kljub silni napredni tehniki se novejši objekti ne morejo primerjati z nekaterimi "klasičnimi" štadioni, ki so bili zgrajeni pred več desetletji in v sebi nosijo čar romantičnih spominov na znamenite tekme, za svojimi zidovi pa skrivajo številne vznemirljive športne zgodbe.

Med te zagotovo spada Maracana v Riu de Janeiru, ki je ob izgradnji veljala za izjemno sodoben štadion, v slačilnicah pa je imela celo kisikove maske. Štadion je bil zgrajen za svetovno nogometno prvenstvo leta 1950 in ima še vedno svetovni rekord po številu gledalcev na eni tekmi. 16. julija 1950 se je zbralo 199.854 ljudi, po nekaterih podatkih pa naj bi se jih približno 10.000 na tribune izmuznilo, ne da bi kupili vstopnico. Tedaj sta v finalu mondiala igrala Brazilija in Urugvaj, domačini pa so doživeli največjo športno katastrofo v zgodovini, saj so veljali za velike favorite, na koncu pa so z 2:1 slavili Urugvajci in Brazilijo zavili v črnino, ki se je še dolgo ni otresla.

V naslednjih desetletjih je gigantski štadion začel razpadati, saj vzdrževanje ni bilo na primerni ravni, danes pa lahko sprejme 95.000 gledalcev (77.000 sedežev). Maracana, ime je dobila po bližnji reki, sicer pa se štadion uradno imenuje po idejnemu vodji izgradnje objekta, slovitemu novinarju Mariu Filhu, je gostila še številne druge pomembne tekme. Med drugim je na njej Pele dosegel 1000. gol v karieri in odigral zadnjo tekmo za reprezentanco (proti Jugoslaviji). Na mogočnem štadionu so blestela številna velika, predvsem brazilska, imena. Tako naj bi bila enajsterica Maracane vseh časov naslednja: Gylmar; Cafu, Jinior Cesar, Edinho, Branco; Garrincha, Socrates, Zico (s 333 goli na 435 tekmah najboljši strelec), Jarzinho; Pele in Ademir. Na Maracani domujejo štirje klubi, in sicer Botafogo, Vasco da Gama in udeleženca znamenitega derbija Flu-Fla Fluminense ter Flamengo.

Če boste Maracano omenili Mehičanom, bodo ti le odmahnili z roko in vas poučili, da je v resnici največji štadion v Ciudadu de Mexicu, poimenovan pa je po Aztekih. Tam sta trenutke največje slave doživela oba največja - Pele in Maradona. Brazilec je svojo domovino na svetovni prestol popeljal leta 1970, Maradona pa je leta 1986 izvedel največjo simultanko v zgodovini svetovnih prvenstev in bil daleč najbolj zaslužen, da je bila Argentina drugič najboljša na svetu in mimogrede na štadionu Aztekov dosegel še dva kultna gola v četrtfinalu proti Angliji (z božjo roko in po "nadzemeljskemu" preigravanju). Štadion Aztekov (na njem "stanujeta" America in Atlante) je edini, ki je gostil dve finalni tekmi na svetovnih prvenstvih, nogometaši pa so imeli največ težav zaradi visoke nadmorske višine. Gostil je olimpijske igre leta 1968, obiskal ga je tudi papež, danes pa ima 114.465 sedežev in je v tem pogledu največji na svetu.