Dvorane so z redkimi izjemami predpotopne in v veliki večini neprimerne za gostitev kakšnega resnega športnega dogodka, še veliko huje pa je s štadioni, saj Slovenija z izjemo celjskega ne premore niti enega spodobnega nogometnega objekta. Vse skupaj je bolj podobno njivam, najbolje pa vse skupaj opiše dejstvo, da so obiskovalci v primeru slabega vremena na večini slovenskih štadionov obsojeni na to, da bodo blatni do kolen in premočeni do kosti. A stvari naj bi se počasi le začele obračati na bolje.
V Mariboru v zadnjem času tako pospešeno potekajo dela v Ljudskem vrtu, kjer raste in bo kmalu tudi zrasel najsodobnejši nogometni objekt v državi. Prva faza projekta, ki vključuje izgradnjo pokritih tribun s spremljajočimi prostori in delno ureditev okolja, bo končana že prvega oktobra letos, na novih tribunah pa bo nameščenih približno 9000 sedežev. Ob prejšnjih štiri tisočih na glavni tribuni bo celotna zmogljivost novega Ljudskega vrta (vse skupaj so Mariborčani poimenovali Projekt Ring) okrog 13.000, vsi sedeži pa bodo pokriti. Vmes so se že začele tudi priprave na drugo fazo projekta, ki bo naravnana bolj tržno (dve telovadnici, klubski prostori...).
Medtem ko bodo Mariborčani dobili nov štadion, Celje pa je glede športne infrastrukture z novo dvorano in štadionom tako ali tako zgled celotni Sloveniji, se v Ljubljani, z izjemo zasilne prenove obeh dvoran v Tivoliju, v zadnjih desetletjih ni premaknilo nič. Vse skupaj naj bi se spremenilo s prihodom župana Zorana Jankovića, ki je v predvolilnem času obljubil novo dvorano in štadion, oba objekta pa naj bi zrasla v Stožicah v zelo kratkem. "Ne glede na to, da se o vsem skupaj v zadnjem času ne govori veliko, se stvari premikajo naprej in prepričan sem, da bo, če kdaj, v tem mandatu prišlo do premikov na področju športne infrastrukture v Ljubljani. Zagotovo bodo obljube izpolnjene," je o vsem skupaj povedal mestni svetnik in legendarni košarkar Peter Vilfan, ki je tudi član upravnega odbora Uniona Olimpije. Ta bo dvorano v kratkem nujno potrebovala, če bo še želela nastopati v evroligi, zdaj pa mora pred vsako tekmo v evropski konkurenci na led velike dvorane postaviti parket, kar vsakič predstavlja za 10.000 evrov stroškov. S prihodom Jožeta Pečečnika na čelo nogometašev Interblocka pa se je pojavila še ena realna možnost za izgradnjo štadiona v Ljubljani, saj je predsednik ježiškega kluba napovedal, da bo zgradil sodoben objekt, kar je poleg obstanka v ligi tudi njegov prvi in trenutno najbolj pomemben cilj.
Pred časom je bil v Ljubljani ustanovljen tudi poseben sklad za izgradnjo štadiona, v katerem se je nabralo približno 50.000 evrov, a so kasneje stvar opustili. "Denar je še vedno vezan na banki. Cel projekt je prinesel veliko dobrega, saj se je v javnosti ustvaril pozitiven naboj. Štadion se kljub temu mora zgraditi in upam, da bo z novo mestno oblastjo prišlo do realizacije, denar pa bomo, ko bo prišlo do začetka izvedbe, pogodbeno prenesli na račun za izgradnjo. Temu je bil denar tudi namenjen," je dejal Janez Sodržnik, idejni vodja sklada.
