Beseda "BASE" je dejansko kratica oziroma akronim, ki zajema štiri različne kategorije skakanja: "building" (slovensko stavba), antena, "span" (denimo, mostovi) in "earth" (zemlja, op. a). Pri zadnji kategoriji padalci skačejo s pečin, previsov, v jamska brezna...

"Base jumping" je adrenalinski šport, ki je veliko bolj nevaren kot klasično padalstvo, a vse bolj priljubljen. Mnogi so se pri pristankih poškodovali, zlomi so pogost pojav, saj neredko padalci pristanejo vse drugje kot na travi ali drugi, za skakalce primernejši podlagi, pripetile pa so se tudi mnoge tragične nesreče, ki so terjale smrtne žrtve. V nekaterih državah je strogo prepovedan, ponekod je legaliziran, najdejo pa se tudi dežele, kjer temu ne posvečajo veliko pozornosti, dokler base padalci ne ogrožajo drugih ljudi.

Ker je tovrstno skakanje marsikje prepovedano, velja za odklonsko vedenje, posamezniki pa se v prazno mečejo zaradi vznemirjenja in lastnega veselja. Takrat je potrebno vse opraviti hitro, nato pa čim prej izginiti s prizorišča, saj tovrstno početje hitro pritegne roko pravice. Ilegalno skakanje je precej tvegana zadeva v ZDA, kar pa padalcev od tega početja ne odvrne. Tako denimo na nebotičnike skakalci splezajo ponoči, do objektov, ki samevajo, se pripeljejo z ugasnjenimi žarometi na avtu, nato pa skočijo in poberejo šila in kopita.

Na drugi strani pa sta tu Kitajska in Malezija, kjer zaradi samopromocije radi organizirata tovrstne spektakle, ki opazovalcem postavijo "kocine" po konci. V Švici jih pustijo skakati, dokler ne zganjajo hrupa in so zavarovani. V bližini Slovenije lahko padalci skačejo v Nemčiji, vse kar potrebujejo je dovoljenje lastnika zgradbe ali mostu in pa seveda primerno opremo. V Italiji je moč skakati v Trentu, drugje pa je to že nekoliko bolj težavno.

Mnogi "base jumperji" skok združijo s pohodništvom in hribi, kjer jim velik užitek nudi celodnevni vzpon na določen vrh, s katerega se nato "vržejo" v dolino.

Od slovenskih base skakalcev je treba omeniti Staneta Kranjca, ki slovi po vsem svetu. Pa ne zgolj zaradi svojih podvigov, temveč tudi kot vrhunski konstruktor in proizvajalec padal. Spadal naj bi v krog najboljših na svetu, saj se nemalokrat dogaja, da se k Škofjeločanu po nasvet ali nove zamisli zatekajo tudi največji športni ekstremisti.

Kot zanimivost naj navedemo, da je že leta 1912 Frederick Law skočil z vrha Kipa svobode, širši javnosti pa je to obliko padalstva predstavil leta 1976 Rick Sylvester, ki je skočil z Mount Asgard v Kanadi - takrat so namreč posneli začetni kader za film "The Spy Who Loved Me" (Vohun, ki me je ljubil, op. a.) za enega izmed številnih celovečercev o Jamesu Bondu, v katerem se je izkazal Roger Moore.