Nov sistem financiranja občin velja že od začetka letošnjega leta, toda nad njim visi meč presoje ustavnih sodnikov.
Zakon buri duhove zlasti v Ljubljani in še v treh občinah, ki bodo z njegovo uveljavitvijo finančno na slabšem, kot so bile minula leta. Skupno gre za 54 milijonov evrov, ki naj bi jih letos posredno razdelili preostalim 206 občinam po Sloveniji.
Pogovor gluhih poslancev
Sredi novembra lani je za tak zakon na izredni seji državnega zbora glasovalo 45 navzočih poslancev vladnih strank. Opozicijskih večinoma ni bilo v dvorani - glasovalo jih ni kar 26 - tako da jih je tipko proti zakonu pritisnilo le 12. Tak izid glasovanja najbrž ni bil naključen, kajti tudi v razpravi je frontalni napad na občinsko blagajno prestolnice branila le peščica poslancev. Profesor sociologije lokalnih skupnosti, bivši minister za okolje in zdaj poslanec LDS Pavel Gantar je gluhe, kot je pikro pripomnil, opozarjal na sindrom Kosovo, ko so se v nekdanji državi tja prelivale milijarde, toda razlike v razvitosti so se samo še povečevale. Na drugi strani je denimo poslanec SDS Dimitrij Kovačič, ki sedi v svetu ljubljanske mestne občine že od njene ustanovitve, zatrjeval, da je v Ljubljani dovolj denarja, ki celo ostaja neporabljen, in zato ni nič narobe, če ga z novim zakonom država vzame in razdeli drugim.
35 odstotkov dohodnine je bilo nepravičnih
To je po mnenju nekaterih tudi ustavno sporno bistvo novega zakona. Občine so prej večino, tudi štiri petine denarja, v svoje proračune dobivale neposredno, ker jim je po zakonu pripadalo 35 odstotkov dohodnine njenih prebivalcev. Če jim ta denar in omenjeni drugi viri - na primer nadomestila za stavbna zemljišča, katerega višino so same določale - niso zadostovali za po posebni formuli izračunano primerno porabo, je razliko poravnavala vlada iz državnega proračuna. Številke so se vrtele od 80 do 125 milijonov evrov. Ker so vlade oziroma vsakokratne poslanske večine v državnem zboru občinam z zakoni nalagale vse več nalog, denarja pa jim za to niso zagotovile, je bilo lansko leto v Sloveniji samo še 17 občin, ki so lahko finančno leto preživele brez vladnih dotacij. Po volitvah 2004 je nova oblast ocenila, da je pravilo "35 odstotkov dohodnine" krivično, in po dveh letih pogajanj je minister Ivan Žagar prišel na dan z novo "pravično" formulo financiranja občin.
Vlada kot Robin Hood
Po novem je dohodnina le občinam "odstopljen" vir financiranja, ki ga najprej zberejo v državni blagajni, zatem v vladi po precej zapleteni formuli izračunajo in ob proračunski razpravi v parlamentu potrdijo, koliko denarja od dohodnine, to je "glavarine", pripada posamezni občini. Izračunali so, da bo letos približno polovici občin ta denar zadostoval za primerno porabo, drugi polovici, pretežno so to majhne podeželske občine, pa bo država primaknila nekaj več kot 8 milijonov evrov dodatne pomoči. Stranski rezultat te nove formule je, da vsaj štiri uvodoma omenjene občine, daleč največja je ljubljanska, od države v obliki glavarine dobijo manj, kot s pobrano dohodnino njihovih občanov v državno blagajno vplačajo.
Občine postajajo vse bolj odvisne od države
Bistvena razlika je v tem, tako ugotavljajo vodstva teh občin, ki so se pritožila ustavnemu sodišču, da po novem vse občine - prej jih je bilo vsaj nekaj deset finančno neodvisnih - skoraj povsem izgubljajo svojo finančno samostojnost v razmerju do države, kar naj bi bilo v temeljnem nasprotju z ustavnim načelom (142. člen ustave), da se občina financira iz lastnih virov, če pa to ne zadošča, ji šele pomaga država. Občine v dodatno odvisnost do različnih interesov potiskajo tudi členi novega zakona, ki določajo, da bodo posamezni ministri odločali o tem, koliko dodatnega denarja bodo občine dobile od države za ekološke, komunalne, šolske, zdravstvene in druge naložbe.
