Četrtič v zgodovini dosedanjih 20 svetovnih prvenstev se je zgodilo, da so gostitelji stopili na najvišjo stopničko. Prvič je to na premiernem SP leta 1938 uspelo prav Nemcem (takrat se je rokomet igral še na velikem nogometnem igrišču, v vsakem moštvu pa je bilo po enajst rokometašev), na drugem leta 1954 so se uspeha pred domačimi gledalci veselili Švedi, na SP 2001 Francozi in v nedeljo zvečer še Nemci.

Kar 29 let je trajala nemška suša, kar se tiče naslova svetovnega prvaka. Leta 1978 so Nemci drugič stopili na vrh, leta 2007 so "ponovili vajo", obakrat pa je bil v nosilnih vlogah tudi Heiner Brand. Na Danskem leta 1978 je v dresu takratne reprezentance Zahodne Nemčije kot igralec osvojil zlato kolajno, v nedeljo pa še kot selektor Nemčije. "Mnogi oporekajo našemu naslovu, češ da nismo bili najboljši, da smo imeli veliko pomoč sodnikov in podobno. Vsak ima pač pravico do svojega mnenja. A nihče nam ne more očitati, da nismo imeli največjega srca in da nismo leteli na krilih fantastičnih gledalcev. Mogoče po imenih nimamo najmočnejše reprezentance, a kolektivni duh je na fantastični ravni," je s solzami v očeh govoril Heiner Brand, ki je postal drugi v rokometni zgodovini, ki je postal najboljši na svetu kot igralec in selektor. Doslej je bil edini legendarni Vladimir Maksimov, ki je bil svetovni prvak kot igralec nekdanje Sovjetske zveze in kot selektor na čelu reprezentance Rusije.

"Če ne zdaj, kdaj potem?" se glasi del refrena uradne himne SP 2007 - in Nemci so besedilo vzeli povsem resno. Krona 17-dnevnega spektakla, ki si ga je v dvoranah ogledalo več kot 650.000 ljudi, je bil finale v Kölnu, sekunda reklame v neposrednem televizijskem prenosu pa je stala več kot 3.000 evrov. V dvorani, katere gradnja je stala 150 milijonov evrov in je v zasebni lasti, je bilo vse pripravljeno za slavje gostiteljev, prav tako pred mestno hišo. "Ne, raje me ne sprašujte, kaj bi bilo, če bi izgubili proti Poljakom. Verjetno bi bila to športna katastrofa brez primere," je dejal Pascal Hens, s 47 zadetki prvi strelec Nemčije. Vsi nemški reprezentanti so si po finalni zmagi nadeli košate brke v čast selektorju Brandu, iz rok nemškega predsednika Horsta Köhlerja so prejeli zlate kolajne (iz blagajne IHF bodo za naslov dobili 100.000 dolarjev), več kot 30 kilogramov težak bronast kip (skulptura rokometaša) pa bodo po nekajdnevnem razkazovanju po Nemčiji spravili na varno v - bančni sef!