Za podvodni hokej je uporabna katerakoli maska, ki ima dve ločeni stekli. To je varnostni ukrep, saj je manjša steklena površina bolj varna, če pride do udarcev. Dobro pa je, da ima čim večji vidni kot. Plavuti imajo le eno omejitev - narejene morajo biti iz mehke gume, da pri bližnjih srečanjih z njimi ne pride do resnih poškodb. Rokavice, ki se uporabljajo pri igri, so narejene iz navadne bombažne rokavice, na katero v več slojih igralci nanesejo silikon, ki jim omogoča osnovno obliko, na to pa potem nanesejo še dodatni silikon za prste, ki jim omogoča boljšo zaščito ob udarcih in ob drsanju po ploščicah. Po najnovejših pravilih bodo morali imeti podvodni hokejisti tudi rokavice v barvi ekipe. Rokavice bolj ali manj izdelujejo sami.

Za podvodni hokej se uporablja 30 centimetrov dolga in največ deset centimetrov široka ukrivljena palica, imenovana tudi "pusher", ki jo igralec drži v eni roki in z njo potiska oziroma "flika" plošček proti golu. Izdelana je lahko iz lesa, plastike, karbona..., kateregakoli materiala pač, ki plava na vodi. Da se ekipi med seboj lažje razlikujeta, igralci enega moštva igrajo s črnimi, igralci drugega pa z belimi palicami. Obstaja več vrst palic, ki jih igralci po celem svetu izdelujejo sami, vendar pa morajo ustrezati predpisanim pravilom.

Plošček je težak 1,3 kilograma, ima premer osem centimetrov in meri v višino tri centimetre. Narejen je iz svinca, oblečenega v gumo ali plastiko, obstaja pa jih več vrst - odvisno od podlage v bazenu. Pake izdelujejo v več državah, kot zanimivost pa lahko omenimo, da so na zadnjem EP tekmovalci igrali s ploščki slovenske izdelave.

Na igrišču, ki ima dimenzije 25 x 15 metrov in je globoko dva metra ali več, je na vsaki strani postavljen gol - tri metre dolg železen žleb. Cilj igre je seveda spraviti pak v žleb.