V njej je zbranih 160 receptov za pripravo jedi z istrskimi tartufi. Kot se za viteze vina tudi spodobi, so poleg vsake jedi predlagali tudi ustrezno slovensko vino.
Na njihovo veliko presenečenje je knjiga na tekmovanju Gourmand world cookbook awards prejela kar štiri nominacije - za najboljše recepte s specifično vsebino (tartufi), nominacijo za najboljšo simbiozo vina in jedi, za najboljšo ilustracijo knjige in za najboljšo naslovnico. Poleg tega se je knjiga uvrstila v veliki finale za najboljšo kulinarično knjigo na svetu, ki jo bodo dokončno izbrali aprila v Pekingu. Glede na izjemne odzive je povsem mogoče, da bo ravno knjiga Tartufi in vino tudi zmagala, saj sodi med najboljše tri.

Na tekmovanju je sodelovalo 74 držav, obravnavali pa so okoli 25.000 kulinaričnih knjig. V veliki finale je prišlo le nekaj deset najboljših z največ nominacijami. "Naša knjiga je edina, ki je prejela kar štiri nominacije," pojasnjuje vinski vitez Livio Jakomin, ki je knjigo uredil in napisal uvodno besedo o tartufih. Glavno delo je opravil Dino Del Medico, ki je skozi ljudsko izročilo na različnih koncih Istre več kot deset let marljivo zbiral navodila za pripravo tartufov.

"Zanimivo je, da ljudje v Istri teh receptov niso pozabili, čeprav je bila priprava tartufov dolgo prepovedana," je zadovoljen Del Medico, ki je vse recepte tudi sam preizkusil in jih nato tudi na enostaven in izviren način predstavil v knjigi. V njej so pri vsaki jedi natančno napisane vse sestavine, ki jih potrebujete za pripravo jedi, način priprave pa je napisan v alinejah, da se na prvi pogled zdi, da gre za poezijo.

"Recepti ne smejo biti komplicirani in napisani kot zgodba, ker se kuhar sicer izgubi med besedami," je prepričan Del Medico, ki povsem deli mnenje akademskega slikarja Zvesta Apollonia, da je dobra hrana kot poezija, zato morajo biti recepti tudi tako napisani. Poseben umetniški pečat pa knjigi in receptom prav gotovo dajejo duhovite in premišljene vinjete Zvesta Apollonia, s katerimi je opremil prav vsak recept v knjigi. Na naslovnici je upodobil istrski pejsaž, ki je knjigi prinesel nominacijo za najboljšo naslovnico kulinarične knjige.

Če bo knjiga Tartufi in vino aprila v Pekingu razglašena za najboljšo kulinarično knjigo, bi bilo to za Slovenijo izredno pomembno. To bi pomenilo, da bi naslednje leto morala gostiti veliki finale, kjer se zberejo vsi najboljši in največji kulinariki in gurmani. "Za Slovenijo bi bila to velika promocija, saj glavno tekmovanje menda spremlja več kot 700 različnih medijskih hiš z vsega sveta," ne skrivata navdušenja Del Medico in Jakomin, ki se sicer s kulinariko ukvarjata zgolj ljubiteljsko. Tartufe in vino dobro poznata in pravita, da je zagotovo najboljši tartuf beli tartuf, ki raste le v slovenski in hrvaški Istri ter v Piemontu v Italiji.

"V knjigi je 160 receptov in lahko se zdi, da tartuf sodi prav k vsemu. Pa ni tako. Tartufi se ujamejo le z določeno vrsto mesa, gredo tudi s testeninami in jajci. Tudi nekatere sladice s tartufi so zelo dobre, vendar je treba biti pri tem izredno pazljiv," pravi Del Medico, ki je v knjigi obdelal juhe, testenine, sladice in različne vrste mesa s tartufi. Pravi, da je vsak recept nekaj posebnega, zato najboljšega recepta sam ne more izbrati. Zanimiv pa se mu zdi recept, ki so ga v gostilni na Seči pripravljali za nekdanjega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita. Bele tartufe je Tito rad okusil skupaj z jelenjimi zrezki.

Tartufe poznajo na različnih koncih sveta, vendar niso vse vrste tako zelo kakovostne. V sam vrh spada le nekaj vrst tartufov, med njimi pa sta beli tartuf "tuber magnatum pico" in črni tartuf "tuber melanosporum vitt", ki rasteta in ju nabirajo le na posameznih območjih v Sloveniji, Hrvaški, Italiji, Franciji in Španiji. Zato se vitezi ne strinjajo, da je v Sloveniji nabiranje tartufov prepovedano. S tem se po njihovem mnenju tartufom povzroča velika škoda, saj gre za gomolj, ki ga je treba pobirati, če želiš, da raste.

Zato so pred koncem lanskega leta ustanovili tudi društvo tartufarjev slovenske Istre, kjer nameravajo oblikovati predlog zakona o nabiranju tartufov in ga poslati v parlament. "Naša država je leta 1993 nabiranje tartufov prepovedala, zato jih zdaj ljudje nabirajo na črno in na neprimeren način, kar povzroča škodo," pravi Jakomin. Dodaja, da bi morala Slovenija po vzoru Hrvaške in Italije uzakoniti način in čas nabiranja tartufov, ki jih v slovenski Istri lahko najdete v dolini Movraža in v dolini reke Dragonje.