Volilna pravica ni samo oddajanje glasov, temveč tudi možnost izražanja interesov, ki pa je mladoletni nimajo. V inštitutu namreč menijo, da imajo starši slabšo kakovost življenja od tistih, ki otrok nimajo. Zato zagovarjajo, da bi bilo skozi zakone in skozi volilno pravico mladoletnih otrok potrebno upoštevati tudi vložek staršev v otroke, njihovo vzgojo in izobraževanje.
Otroci in starši bi z volilno pravico mladoletnih dobili večjo težo na volitvah, starši bi za vsakega mladoletnega otroka dobili dodaten volilni glas, je razloge za pobudo na današnji novinarski konferenci v Ljubljani naštel direktor inštituta Anton Bajec.
Po njegovih trditvah država mladoletnim namenja vse manjši delež bruto družbenega proizvoda, to prikrajšanje pa se prenaša na njihove starše. Staršem tako ne preostane drugega, kot da se branijo pred razvrednotenjem mladoletnih na način, da se odpovejo starševstvu, da odlagajo rojstvo otroka na starost okoli 30. leta, je prepričan.
Po njegovih podatkih se v Sloveniji rodi le 17.000 namesto 30.000 otrok letno. Zaradi tega je državi v zadnjih 20 letih "zmanjkalo" 200.000 prebivalcev. Zaradi 13.000 nerojenih otrok letno pa Slovenija prihrani približno 130 milijonov evrov - po statističnih podatkih namreč en otrok letno stane okoli 10.000 evrov. Po Bajčevem mnenju bi ta sredstva morali vlagati v bodočo mlado generacijo kot bodoči človeški in ekonomski potencial.
Kot je še povedal, se državni zbor do njihove pobude še ni opredelil, države po svetu pa ureditve, kot jo predlagajo, ne poznajo.