Tako lahko ugotovimo, da se je v primerjavi z (netipičnim) decembrom precej zmanjšala naklonjenost največji vladni stranki SDS, več volilcev pa bi v januarju oddalo svoj glas obema opozicijskima strankama, SD in LDS. Še zlasti izstopajo socialni demokrati - njihov 16,8-odstotni delež glasov je najvišji delež glasov za to stranko (in njeno predhodnico ZLSD) od leta 1999 naprej, ko smo v Dnevnikovo javnomnenjsko anketo Vox populi vključili vprašanje "Katero stranko bi volili, če bi bile v nedeljo volitve v državni zbor".
Da bi volili SD (oziroma ZLSD), je od leta 1999 do konca leta 2005 v anketah Vox populi praviloma odgovarjalo od 6 do 10 odstotkov respondentov, novembra lani pa je volilno namero, da voli Pahorjeve socialne demokrate, izreklo že 15 odstotkov respondentov. Delež neopredeljenih in tistih, ki ne bi volili, se je v vsem tem času vrtel okoli standardnih 35 odstotkov respondentov. Letošnji januarski rezultat SD tako pomeni, da je v opredeljenem delu volilnega telesa trenutno približno ena petina (21,5 odstotka) volilcev na strani Socialnih demokratov.
Vzpon socialnih demokratov je zagotovo povezan tudi s hudimi nesoglasji v konkurenčni Liberalni demokraciji Slovenije, ki se odslikavajo v medijski podobi stranke. Ta stranka si je od decembra, ko jo je imelo namen voliti le še 10 odstotkov respondentov, v tem mesecu sicer opomogla, toda hkrati so pridobili tudi socialni demokrati. V
sem, ki med tokratnim anketiranjem niso navedli, da bi na volitvah glasovali za LDS, smo zastavili vprašanje, ali so to nekdaj mogočno stranko na volitvah dejansko volili že kdaj prej. Izkazalo se je, da je takih 42,2 odstotka. Med temi nekdanjimi volilci LDS je 31 odstotkov neopredeljenih, saj ne vedo, katero stranko bi danes volili, skoraj 30 odstotkov nekdanjih volilcev LDS pa bi danes volilo za Socialne demokrate. Nekdanji volilci LDS navajajo, da za LDS danes ne bi glasovali zaradi zdrah, prepirov in notranjih razprtij v stranki (40,1 odstotka), nepojasnjenih razlogov (25,2 odstotka), izgube zaupanja v stranko (13,5 odstotka), napačne ideološke usmeritve stranke (4,7 odstotka) itd.
Skoraj 80 odstotkov vseh respondentov se strinja z oceno, da je LDS v globoki krizi, odgovornost za razmere v stranki pa javnost pripisuje vsakemu od vodilnih politikov stranke po malem (27,8 odstotka), predsedniku LDS Jelku Kacinu (27,5 odstotka), prejšnjemu predsedniku Antonu Ropu (10 odstotkov), dolgoletnemu voditelju LDS Janezu Drnovšku (8,9 odstotka), Slavku Gabru (3,4 odstotka)...
Med predlogi za ureditev razmer (respondenti so lahko navedli več predlogov) je največ podpore dobil predlog, naj se umaknejo vsi ključni akterji sedanje krize (37,5 odstotka), sledita pa mu predloga, naj si LDS poišče novega predsednika zunaj stranke (35,6 odstotka) in naj predsednik Jelko Kacin odstopi (20,1 odstotka). Znano je, da bodo liberalni demokrati o krizi in predlogih za ureditev razmer v stranki razpravljali na kongresu prihodnjo soboto.
Povprečna ocena dela državnega zbora v januarju je razmeroma visoka - na petstopenjski lestvici znaša 2,97.
