Če bolezni ne zdravimo, imajo ženske lahko težave z zanositvijo, izostane jim menstruacija, poveča se jim telesna teža in imajo spremembe na koži. Ugotovili so tudi, da se pri ženskah, ki imajo sindrom PCO po 40. letu, lahko razvije diabetes tipa 2, netoleranca na glukozo, pri njih so bolezni srca in ožilja, bolezni dojk in različne presnovne motnje bolj prisotne. Za pogovor smo zaprosili strokovno direktorico ginekološke klinike v Ljubljani prof. dr. Heleno Meden Vrtovec, dr. med., višjo svetnico, ki se s tematiko sindroma PCO ukvarja že dlje časa.
Kako je s to boleznijo v svetu in v Sloveniji?
Podatki govorijo, da je sindrom PCO prisoten pri 7 do 14 odstotkih žensk. V Sloveniji tovrstne analize nismo opravili, zato z natančnimi podatki ne razpolagamo. Domnevamo pa, da je pogostost pojava te motnje v podobnih razsežnostih kot drugje v razvitem svetu. To je najpogostejša reproduktivna oziroma presnovna motnja pri ženskah. Sindrom diagnosticiramo le, če ima ženske izrazite težave in pride na zdravljenje, veliko žensk z manj izrazitimi težavami pa se sploh ne zdravi.
Kdaj govorimo o sindromu policističnih jajčnikov?
O tem sindromu govorimo takrat, kadar je pri ženski prisoten skupek bolezenskih znamenj oziroma sprememb. Temeljni kriterij pri postavitvi diagnoze je ultrazvočni izvid pregleda jajčnikov skupaj z oceno kliničnih, biokemičnih in hormonskih izvidov. Vaginalna ultrazvočna preiskava z ultrazvočno napravo z veliko ločljivostjo predstavlja temelj za diagnozo PCO. Diagnozo postavimo, ko je v jajčniku od osem do deset foliklov (v premeru manjših od deset milimetrov), ki so razporejeni v obliki ogrlice pod skorjo jajčnika okoli povečanega volumna strome, ki obsega več kot 25 odstotkov celega jajčnika. Hormonske spremembe vključujejo povečanje koncentracije moških spolnih hormonov. Med pogostimi znaki so tudi menstruacijske motnje. Če sta prisotna vsaj dva od zgoraj navedenih znakov, govorimo o sindromu PCO. Dogaja se namreč, da nekateri proglašajo multicistične jajčnike za sindrom policističnih jajčnikov, kar je zmotno.
Kaj pa je multicistični ovarij oziroma jajčnik?
S to motnjo se srečujejo predvsem mladostnice, saj predstavlja normalno razvojno stopnjo. Če jajčeca v jajčniku burno dozorevajo in jih dozoreva več hkrati, a ne dozorijo in do ovulacije ne pride, je v jajčniku hkrati prisotnih več teh jajčec. Ta razvojna stopnja burnega in nerednega dozorevanja jajčec običajno traja dve leti, potem pa se ciklus in jajčnik normalizirata.
Kaj so glavni simptomi sindroma PCO?
Povečana poraščenost, nihanje oziroma večanje telesne teže, motnje, povezane s presnovo inzulina, akne in mastna koža. Pomemben znak je tudi neredna menstruacija, ki se ni uredila po dveh letih od prve menstruacije oziroma se pojavlja v razmikih, daljših od 35 dni. V nekaterih primerih so prisotne tudi nepravilne krvavitve že po 15 dneh od redne menstruacije.
Se lahko tej motnji izognemo na primer z zdravim načinom življenja?
Ker je vzrok za to motnjo večinoma prirojen, se mu težko izognemo z zdravim načinom življenja. Res pa je, da pri pretirano debelih ženskah, ki jim diagnosticiramo PCO, zmanjševanje prekomerne teže omili posamezne simptome oziroma motnjo lahko celo odpravi.
Kako zdravimo ta sindrom?
Zdravimo lahko le posamezne simptome, torej je zdravljenje monosimptomatsko. Ne moremo hkrati zdraviti vseh simptomov, temveč ugotavljamo, kateri od simptomov je v ospredju, nato pa se prvenstveno posvetimo zdravljenju tega. Zdravljenje je odvisno predvsem od tega, ali ženska načrtuje nosečnost.
Za zdravljenje menstruacijskih motenj in zmanjšanje poraščenosti, mastne kože in las so v prvi vrsti hormonska zdravila, ki preprečujejo nepravilno delovanje jajčnika. V ospredju so preparati z učinkovinami, ki delujejo proti povečani koncentraciji moških spolnih hormonov (nekatere vrste oralne hormonske kontracepcije).
Če so v ospredju presnovne motnje s prekomerno telesno težo, predpišemo zdravila, ki so v uporabi pri sladkorni bolezni, hkrati pa je obvezna redukcijska dieta.
Kar 20 odstotkov žensk s policističnimi jajčniki nima ovulacije, to pa onemogoča zanositev. Zato ženskam, ki želijo zanositi, predpišemo zdravila, ki sprožijo ovulacijo. Pri uporabi teh zdravil je stopnja zanositve od 33- do 50-odstotna. Če zdravila niso dovolj, je potreben laparoskopski poseg - resekcija jajčnika, kar je mogoče opraviti tudi z laserjem. Poseg je primeren pred načrtovano zanositvijo, saj se učinek ohrani do največ dveh let po posegu.