Hudo me razjezi, kadar preberem kakšne slavospeve o uspešnih direktorjih oziroma menedžerjih in šefih uprav ter nadzornih svetov, ki se ob koncu leta hvalijo z dobički in uspehi firme. Slavospevi o uspehih firme in dobičkih pa so v današnjem času eno, praksa, v kateri žive delavci, ki so dobiček, s katerim se hvalijo in si ga prilaščajo vodilni, prigarali, pa čisto nekaj drugega. Lahko je biti uspešen direktor na račun drugih - in kot po pravilu so "ti drugi" vedno navadna raja. Kar nekaj primerov poznam, kar nekaj delavcev, ki delajo v istih firmah kot ti "uspešni" menedžerji, ki ob koncu leta dobivajo nagrade, čez leto pa nenormalno visoke plače. Zelo me boli pri srcu, ko vidim v vročini in mrazu, v snegu in dežju, delavce, ki pridno delajo cele dneve za 400 evrov, bivših sto tisočakov, ali manj. Še bolj boleče pa je, ko prideš v njihovo bivališče, v samski dom, in vidiš tam zelo neurejene razmere, sanitarije brez papirja, majhne sobe, nabite s pogradi in stanovalci ter podobne reči. Tisti pa, ki delajo daleč od doma, na terenu in celo v drugih državah, pa plač sploh ne dobivajo redno, saj te kasnijo vsaj za mesec ali dva. To je en primer uspešnih direktorjev, ki ves čas tarnajo, da je naša delovna sila predraga in da je treba odpuščati, ukiniti malice in podobno. V "socialni" Sloveniji, v kateri so pred plebiscitom govorili, da se bosta v njej cedila med in mleko, je teh primerov mnogo preveč. Sprašujem se, kam nas lahko pripelje takšno zatiranje navadnega človeka. Bomo spremenili ustavo, kjer pišejo tiste laži o "socialni" državi, in jo "popravili" tako, da bo pisana na kožo menedžerjev? Menim pa, da izkoriščanje ljudi ne bo prineslo nič dobrega. Bog ima za vsako rit šibo!
Menda jo ima res, tudi jaz sem že nekaj slišal o tej šibi, ampak priznati morate, da v božjih vrtovih te šibe hudo počasi rastejo. Bog bi na tem hortikulturnem področju lahko naredil še kakšen čudež ali dva in res ne vem, zakaj se obira, saj mnogi čakajo na kazen božjo. Ali pa naj bi vsaj malo zalil tisto svoje grmovje, da bi palice hitreje rasle. Lahko pa bi kakšno lepo, ravno in krepko, urezal tudi v svojih gozdovih, denimo na Pokljuki, saj je dobil zadnje čase v last kar precej hoste …
Hrup na prodajnem pultuVsako leto znova in znova skozi ves december po vseh medijih poslušam opozorila strokovnjakov, kako nevarne da so petarde, zdravniki kažejo pohabljene roke, poškodovane dlani in odtrgane prste, celo slike slepih, ker jim je petardo razneslo preblizu obraza, so že kazali. Pa je vse bob ob steno. S temi krvavo-realističnimi opozorili povzročajo nelagodje le meni in takim, ki sedimo doma in čakamo, da kraval mine, mularija pa kot pobesnela nemoteno meče petarde in spušča rakete. In nemalokrat so še bolj kot zlata mladina divji njihovi očetje. Poka in ropota, kot da bi bili na fronti. Trgovci se ne ženirajo, ampak mirno prodajajo prave arzenale pokalic, vse od pasjih bombic prek bomb in bombnih baterij, ki ropotajo po nekaj minut skupaj, do pištol, ki izstreljujejo rakete ali pa le pokajo. Le kaj je tega treba!? Kaj nekateri res ne znajo praznovati, ne da bi nadlegovali druge? Samo še "prodajni ocvirek": cel "štant" teh pokalic, ki gredo veselo v promet, so v znani trgovini postavili tik zraven zaboja, na katerem z velikimi črkami piše "Prispevajte za naše štirinožne prijatelje!". Večkrat sem že vrgel denar vanj, pa ga ne bom več. Odkar pokajo petarde, ki jih mularija kupuje na pultu poleg "hranilnika za donacije" nepreskrbljenim psom in mačkam, našega kosmatega hišnega prijatelja sploh ni več na spregled. Od strahu se trese v kleti in to v najtemnejšem kotičku sobe! Razložil sem mu, da bo v nekaj dneh bolje. "Če nepridipravom iz naše ulice že ne bo zmanjkalo denarja za nakup teh pokalic, ker jih z njim zalagajo starši (verjetno se boje, da njihovi otroci kasneje v zrelih letih ne bi bili zafrustrirani, ker bi ob pomanjkanju petard verjetno govorili, da so imeli težko mladost), bo pa morda komu odneslo prste, v vsakem primeru bo pred hišo mir," sem ga tolažil, pa ni pomagalo. Kaj pa ti meniš, Hopla?
Kaj mislim? Da bi ranocelniški minister Bručan metanje petard mirno lahko uvrstil med adrenalinske športe, s čimer grozi že nekaj časa, in da bi zavod za zdravstveno zavarovanje odtrgane prste in razmesarjene dlani lahko računal, denimo, trojno!
