Petek je zatrdil, da so Žagarjeve navedbe, da bo Maribor po novem zakonu dobil okoli 6,259 milijona evrov več, neresnične. Petkovi izračuni kažejo, da se bodo finančna sredstva dejansko dvignila zgolj za 1,771 milijona evrov.
Petek je opozoril, da s temi sredstvi mestna občina ne bo mogla zagotoviti vseh predpisanih zakonskih obveznosti, kaj šele, da bi jih namenila za razvojne programe.
"Ocene ministra Žagarja temeljijo na podlagi izračunov ministrstva za finance, zaradi česar ne vidimo razlogov, da te ne bi bile točne, zato o zavajanju ne moremo govoriti. Razlike v izračunih so sicer možne, vendar ne v višini, kot jo je navajal poslanec," so Petkove očitke zavrnili na Žagarjevem ministrstvu.
Milan Petek je še zatrdil, da je več kot očitno nekaj narobe z načinom financiranja mestnih občin, na kar po njegovem kažejo tudi podatki o upadanju števila prebivalcev v Mariboru. Kot je dejal, je vlada pred sprejemom zakona obljubljala povečanje finančnih sredstev za vse občine, zdaj pa je sredstva preprosto prerazporedila iz urbanih v manj razvita okolja. "Vlada očitno vodi izrazito protiurbano politiko," je dejal poslanec LDS in dodal, da bodo slovenska mesta tako v prihodnje še bolj zaostajala za primerljivimi mesti sosednjih držav. Na Žagarjevem ministrstvu trdijo, da z novim zakonom država občinam odstopa bistveno več sredstev kot doslej. "Pri tem za nekatere vire res velja prehodno obdobje, zlasti nadomestilo stavbnega zemljišča, ki bo po petih letih v celoti prihodek občin, kot tudi nekatere druge koncesijske dajatve. Bistveno več tovrstnih virov imajo mestne in druge večje občine, kar potrjuje, da zakon ni naravnan protiurbano," je sporočila Marina Rojko, predstavnica za odnose z javnostmi.
Sicer pa na financiranje občin nima vpliva le zakon o financiranju občin, opozarjajo na ministrstvu. Trenutno so imele najmočnejši vpliv spremembe dohodninske zakonodaje, zaradi katerih pa nekatere občine zares izgubljajo.
Petek, ki je tudi vodja svetniške skupine LDS v Mariboru, je ob tem še dodal, da bi se Maribor moral vsaj v tem primeru solidarizirati z Ljubljano, ki naj bi bila zaradi novega zakona še na slabšem, saj naj bi z novo ureditvijo izgubila kar od 9 do 11 milijard tolarjev.
Kot je znano, bodo občine Ljubljana, Trzin, Log-Dragomer in Šempeter-Vrtojba najverjetneje vložile zahtevo za ustavno presojo novega zakona o financiranju občin, saj bodo izgubile največ sredstev.
Financiranja občin so se dotaknili tudi na seji predsedstva Skupnosti občin Slovenije (SOS) v okviru debate predlagane zakonodaje o pokrajinah. "Predlog zakona o financiranju pokrajin je skoraj čisti povzetek zakona o financiranju občin, kar pomeni, da je spet naklonjen manj razvitim delom države. Pokrajine in občine bi morali zakoni stimulirati, da vlagajo v razvoj in postanejo zanimive za investitorje," je še enkrat poudaril župan Trzina Tone Peršak.
