V Sloveniji sta sicer mraz in sneg bolj značilna za februar kot za januar, "toda prave zime s hudim mrazom skoraj ne more več biti, potem ko je dan vsak dan daljši", ocenjuje agrometeorologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj.
"Lanska zima je bila po količini snežnih padavin ekstremna, kar je slovenske žičničarje napeljalo v velikanske naložbe (gradnja žičnic in zasneževalnih sistemov), mnoge od njih pa zdaj stojijo (Stari vrh, Soriška planina…). Kratek spomin nas torej tepe, saj prejšnja zima v podnebnem trendu ni pomenila prav nič," je prepričana Kajfeževa.
V zvezi s tem znova opozarja na mednarodne raziskave, po katerih je 1200 metrov prva višina, na kateri bi se splačalo vlagati v smučarske naprave, saj je tam snežna odeja dovolj stabilna, temperature pa dovolj nizke tudi za izdelavo kompaktnega snega.
ČUDNO VREME RASTLINAM NE DA MIRU
Pretopla zima, če se bo nadaljevala z zdajšnjim tempom, utegne ogroziti tudi rastline. Tiste, ki imajo čebulice in korenine, so namreč že na začetku januarja razvite, kot bi bil marec. Branko Virag, direktor poljedelstva v murskosoboški Panviti, pravi, da se lahko ob nadaljevanju za ta čas visokih temperatur že jutri začne vegetacija poljščin. "Težave utegnejo biti predvsem z oljno ogrščico, kajti ko ta enkrat požene, je potreben dosti manjši mraz, da jo uniči," opozarja Virag. Rastline so v tem času pripravljene na mirovanje, a jim čudno vreme ne da miru. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi bilo najbolj idealno, če bi imeli vsaj tri tedne od 10 do 15 centimetrov snega, kajti snežna vlaga je za pšenico najboljša. V tem primeru rastlinam ne bi mogle tako zlahka do živega niti visoke temperaturne razlike.
Vendar Virag priznava, da je stresov, ki jih poljščine doživljajo zaradi vremenskih ekstremov, iz leta v leto več. "Lani smo imeli tako močo kot sušo, tako pretoplo kot tudi prehladno vreme. To kaže, da so ekstremni vremenski pojavi vse pogostejši in da meteorologi prav nič pretiravajo, ko opozarjajo, da so podnebne spremembe očitne," pravi Virag. Kajfeževa pa k temu dodaja, da se vremenski ekstremi vse bolj ravnajo po Coubertinovem načelu "višje, hitreje, močneje", ki je doslej veljalo le za udeležence olimpijskih iger.
KER NI MRAZA, PREŽIVIJO TUDI RASTLINSKI ŠKODLJIVCI
Lučka Kajfež Bogataj pretopli zimi pripisuje tudi negativen vpliv na rastlinske škodljivce, saj nimajo naravne selekcije. "Ker ni mraza, bo spomladi potrebne bistveno več kemije, bistveno več kemičnih preparatov za njihovo zatiranje," opozarja Kajfeževa. Najbolj pa jo skrbi voda. "Imamo izrazito sušno zimo, saj že tri mesece ni bilo resnejšega dežja. V hribih je v povprečju le kakšnih 15 centimetrov snega, in če bo ostalo pri tem, to pomeni, da ne bo vodnih zalog za pomlad," pravi.
Janez Polajnar, strokovnjak za hidrologijo na Agenciji RS za okolje, temu pritrjuje, saj so ponekod v Sloveniji (zlasti na Kranjskem, Sorškem, Čateškem, Vipavskem, Apaškem in na delih Ptujskega polja) gladine podzemnih voda nižje, kot je za ta čas običajno, če snežnih padavin ne bo, pa se lahko po njegovem mnenju ponovita izrazito sušni leti 2002 in 2003.
