Z državno lastnino se je delalo neodgovorno in oportuno. Neustrezno korporativno upravljanje državnih bank in zaobid bančnih zakonskih predpisov, pregrevanje gospodarstva, k čemur so znatno prispevali prevzemni krediti, ki jih je bilo približno 2,4 milijarde evrov. Prehitra rast kreditov – glede na prihranke v prekratkem časovnem obdobju pred letom 2008 – je vodila k težavam bank. Holdingi, preko katerih je potekala privatizacija gospodarstva in so postali kreditno vračilno nesposobni, so prevalili breme prevzemnih kreditov na dobro delujoča podjetja v svoji lastniški strukturi in tako se je zadušila temeljna gospodarska dejavnost podjetij. Banke so imele velike izgube v letih pred 2013. Privatizacijski model ni bil najbolj posrečen, recesija in padec izvoza po letu 2008 so pokazali vse slabosti preteklega korporativnega upravljanja, prav tako napake ekonomskih politik pred tem.

S sanacijo bank oziroma rekapitalizacijo se je predolgo odlašalo, ker se je vlada v letih 2009 do 2011 ukvarjala sama s sabo. Tako je šele leta 2013 sledila ura obračuna za vse nazaj. Banke bi morali kapitalsko okrepiti že leta 2009 ali najkasneje 2011. Ker sami nismo odpravili svojih težav, so reševale nadnacionalne institucije po predpisih, ki veljajo za vse države članice evroobmočja.

Lastnik se vedno odloča, kje bo sedež uprave gospodarske družbe oziroma banke. Univerza v Mariboru, industrija Maribora in Nova KBM so se krepili sinhrono ter rasli z roko v roki, gospodarstvo z banko in univerzo. Kje je danes ta industrija? Škoda, ki jo je naredil slab privatizacijski model, neodgovorno upravljanje državnih bank in državnih podjetij ob političnem kadrovanju, je nepopravljiva na srednji rok. Večer