Izpadanje las še zdaleč ni le moška nadloga, res pa je, da so za skrb vzbujajoče število odstranjenih las pri krtačenju tudi pri ženskah najpogosteje krivi moški spolni hormoni. Mag. Metka Adamič, dr. med., spec. dermatovenerologije, zaposlena v Dermatološkem Centru Parmova v Ljubljani, je v pogovoru pojasnila: »Daleč najbolj pogosta oblika izpadanja las tako pri ženskah kot pri moških je androgenetično izpadanje las, ki nastaja pod vplivom moških hormonov. Do 50. leta starosti prizadene okoli 50 odstotkov moških in med 25 in 50 odstotkov žensk. Kar četrtina moških v našem okolju že pri 25 letih kaže znake androgene plešavosti.«

Naravni blondinci imajo navadno več las kot rjavolasci in rdečelasci. Če dnevno v povprečju (ne glede na gostoto) izgubimo manj kot 100 las, ni razlogov za skrbi, saj je izpadanje v takšnem obsegu posledica naravnega rastnega cikla las. Kadar pa opažamo, da nam izpade povečano število las ali da izpadajo le na določenih predelih oziroma če se temu pridružijo še vnetna dogajanja na lasišču, gre najverjetneje za bolezenska stanja, ki jih je potrebno prepoznati, opredeliti in primerno zdraviti.

»Bolezenskega izpadanja las gotovo ne more povsem odpraviti primerno prehranjevanje, jemanje vitaminskih preparatov ali lokalna uporaba določenih šamponov. V nekaterih primerih jih priporočamo z namenom, da zapolnijo zaloge potrebnih vitaminov in mineralov ter v primeru lokalnih losijonov in šamponov pripomorejo k boljši prekrvavitvi lasišča in s tem boljši oskrbi lasnega mešička – da se lasje torej lahko razvijajo in rastejo v optimalnih pogojih,« je povedala Adamičeva in dodala: »Pri resnih težavah z izpadanjem las pa je vsekakor potrebno obiskati zdravnika, saj so včasih za natančno diagnozo potrebni dodatni krvni testi ali biopsija lasišča. Zlasti pri ženskah je velikokrat potrebno opraviti pregled hormonskega dogajanja in se dodatno posvetovati še z endokrinologom ali ginekologom.«

Kolikor las, toliko vzrokov

»Velikokrat so vzrok izpadanju in tanjšanju las vnetna obolenja lasišča. Pri odraslih ženskah je najpogostejši razlog hormonske narave (androgenetično pogojeno izpadanje), ki ga do določene mere lahko ustavimo z zdravili. Izpadanju včasih pogojujejo še nosečnost, abortus, jemanje hormonskih preparatov, intenzivno hujšanje, stresne situacije (tovrstno izpadanje se ponavadi prične v 2–4 mesecih po dogodku). Izpadanje lahko povzročijo tudi kemoterapija, zastrupitve, obolenja ščitnice ter hudo pomanjkanje železa ali beljakovin, na primer pri stradanju. Vzroki za redčenje las so lahko tudi nekatera zdravila (zdravila za zdravljenje artritisa, depresije, srčnih bolezni in visokega krvnega tlaka) ali prevelike doze vitamina A. Pri ženskah moramo ob povečanem izpadanju pomisliti tudi na kontracepcijske tabletke, ki jih te jemljejo,« pojasnjuje Adamičeva.

Kaj pa stres?

Glede vloge stresa pri izpadanju las mnenja niso enotna. »V različnih študijah je dokazano, da akutni stres oziroma veliko stresnih situacij v zadnjih šestih mesecih lahko privede do nastanka izpadanja las v otočkih. Prav tako lahko nenadna anksioznost, strah ali depresija privedejo do izpadanja las. Vendar pa menimo, da je to precej redko vzrok za težave,« je izpostavila dermatologinja.

Obisk pri frizerju – obremenitev za lase?

»Za videz las je škodljivo premočno in prepogosto česanje, tupiranje ali ščetkanje, uporaba električnih glavnikov za sušenje in sušenje s prevročim zrakom. Las namreč vsebuje nekaj vode, ki je kemijsko vezana na vlakna v korteksu. S sušenjem to vodo izgubi, kar zmanjša njegovo elastičnost. Na lase vpliva tudi okolje, predvsem UV-žarki, sončna svetloba, onesnažen zrak, morje in klorirana voda. Ne smemo pozabiti tudi na kozmetične izdelke za nego las, ki lahko delujejo nasprotno od svojega namena, predvsem takrat, kadar vsebujejo agresivne substance. Običajni vsakodnevni kozmetični preparati in frizerski postopki, kot sta barvanje in oblikovanje ne vplivata na kakovost in število las. To seveda velja, če uporabljeni preparati niso preveč agresivni. Ob pretirano agresivnem postopanju pa lahko pride do redčenja lasišča. Le izjemno redko, na primer pri poškodbah lasišča (kemijskih opeklinah ali opeklinah zaradi visoke temperature), pa pride tudi do brazgotinjenja in nastanka trajne, nepopravljive plešavosti.«