"Ljudje nas imajo za Cigane, država pa za Rome, a nismo ne eno ne drugo. Sploh zdaj, ko je tako napeto zaradi Romov v Ambrusu tudi Sinti ponovno čutimo etiketiranje s cigani, diskriminacijo. Najteže je našim otrokom v šoli," pove Marko Muzga z Jesenic, kjer je Sintov največ, živijo pa tudi v Radovljici, Kranju in na Bledu (srečali smo se v zavetju znamenite Omanove graščine v Grimščah, na domu Renata Horna).
"Kar država počne v Ambrusu, je nezaslišano. Minister Mate je naredil hudo napako, ko je izselil družino Strojanovih, saj je tako postavil vzorec, ki se lahko ponovi kjer koli. Tudi pri nas, tudi z nami," razmišlja Rudi Seger iz Radovljice. Pa bi jih vi vzeli za sosede, sprašujemo. "Ne vem, zakaj bi jih, saj imajo svoj dom. Sicer pa res ne sodimo skupaj, s Cigani nimamo veliko skupnega," se že približujemo temi, ki Sinte najbolj žuli. "Janez, počakaj, kar v miru povej, kaj bi radi," pripomni Marko Muzga. Janez? "Ja, vsi me kličejo Janez. A ni to bolj slovensko, gorenjsko?" nenavaden vzdevek razloži Rudi Seger. "Tudi Jožeti smo," pripomni Marko. "Sinti smo zelo prilagodljivi, živimo v sožitju z okolico. Včasih se celo preveč asimiliramo, kar se pozna pri izginjanju kulture, jezika," razloži Boris Horn z Jesenic.
Sintski jezik združuje Sinte po vsem svetu, razumejo se tako tisti, ki so ostali v Pakistanu ali Indiji, kot Sinti iz Španije, Nemčije, Francije, s katerimi imajo pogoste stike. Marko se je jezika naučil šele, ko je že odrasel, njegov sin Kristjan ga še ne govori. "A ni težav. Če se bo odločil, se ga bo takoj naučil. Ga imamo v krvi!" Prav zaradi gojenja kulture in lažjega iskanja priznanja Sintov kot etnične skupine so ustanovili Zvezo društev Sintov Slovenije, predsednik je Rudi Seger ("naš" Janez), predsednik jeseniškega društva pa Boris Horn. Letos so izdali prvo številko glasila Sintatiko Welto, prva naloga pa je doseči, da jih država v nastajajočem krovnem zakonu ne uvršča več med Rome, temveč jih prizna vsaj kot samostojno etnično skupino ali narod. "Tako bi laže gojili svojo kulturo, jezik. Lahko bi kandidirali na kakih razpisih, radi bi svoj kulturni center. Zdaj se dobivamo kar na domovih, a na tak način svoje kulture ne moremo predstaviti drugim," razmišlja Rudi "Janez" Seger in pritrdi, da nas raznolikost bogati in da so tudi drugi, ki lahko kaj zvejo o kulturi tega res zanimivega naroda, zato lahko bogatejši.
