Poleg ministra so maloštevilni v razpravi sodelujoči poslanci strank vladne koalicije zatrjevali, da so navedbe interpelatorjev dvomljive, zlonamerne, žaljive do ministra in do vodstva ter novinarjev RTV ter da so zgolj plod tega, da LDS in SD nista še preboleli tega, da na nacionalno RTV in na druge medije nimata več takega vpliva, kot sta ga imeli, ko sta bili na oblasti.
Da je torej cilj interpelacije le najedanje vladne koalicije in SDS z lažmi. Temeljni očitek opozicije, da je minister Simoniti odgovoren za vračanja v čase omejevanja svobode izražanja in cenzure, so zavračali, češ da minister kratko malo ne more nadzirati dogajanja v RTV ali v osrednjih časnikih, poleg tega so navajali ugotovitev Mirovnega inštituta, da se objektivnost in korektnost poročanja RTV nista bistveno spremenili. Številne očitke na ministrov račun, denimo o naročnini, slabši kakovosti televizijskih programov in podobne, je v imenu Nove Slovenije zavračal tudi Alojz Sok.
Sok je prepričan, da bi bilo bolje, če bi za Lipico skrbelo kmetijsko in ne ministrstvo za kulturo. Bolj za šalo kot zares je vodja poslancev NSi napovedal, da za razrešitev Simonitija ne bodo glasovali tudi zato, ker je polovica interpelacije vložena proti poslancu SDS Branku Grimsu. Ta je nekaj minut prej razkril, da očitno najbolj spornega zakona o RTV niso napisali v ministrstvu za kulturo, ampak je njegov avtor on.
Ta Grimsova samohvala je opoziciji služila za nov očitek, da je minister lagal, ko je mesece in mesece v javnosti trdil, da je predlog zakona nastal v njegovem ministrstvu. Sašo Peče (SNS) je to Grimsovo pripisovanje avtorstva zakona komentiral kot osebno požrešnost, ki ne le da presega meje dobrega okusa, ampak škoduje avtonomnosti vlade, kar je Cvetki Zalokar - Oražem (LDS) porodilo vprašanje, kdo je pravzaprav minister za kulturo. Med novimi očitki je bilo slišati, da je Simoniti po navedbah profesorja in državnega svetnika Alojza Križmana zavračal odobriti denar za mariborsko lutkovno gledališče, dokler bo župan Boris Sovič iz SD. Simoniti je včeraj znova zatrdil, da Križman ni govoril resnice, je pa res vse to dvignilo veliko prahu. Slavko Gaber (LDS) je takšno ministrovo ravnanje ocenil kot morebitno politično korupcijo, o čemer naj presodi državna protikorupcijska komisija.
