Nazadnje sta popolnoma identični sporočili za javnost poslala medijem direktor urada za narodnosti Stane Baluh in predsednik komisije za zaščito romske etnične skupnosti Milan Zver, ki "v interesu rešitve nastanitvenega problema romske družine Strojan do nadaljnjega na to temo ne bo dajal nobenih informacij in izjav".

Na enak način - s frazo "v interesu rešitve za Strojanove" - se je dajanju informacij izognil tudi ljubljanski podžupan Jani Möderndorfer, ki v imenu Mestne občine Ljubljana sodeluje z državo pri iskanju lokacije za Strojanove na območju MOL.

Tudi tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference Andrej Saje je povedal, da o lokacijah ne sme ali ne more govoriti, povedal je le, da z vlado pri iskanju rešitve sodelujejo Karitas, Ljubljanska nadškofija ter Komisija za pravičnost in mir, ki so skupaj ponudile tudi lokacijo za Strojanove, a še ne vedo, ali je lokacija sprejemljiva tako za krajane kot za Strojanove. Vloga Cerkve pri reševanju romske problematike ni ključna, te težave mora reševati vlada, je še dejal Saje.

Javnost se je na poteze vlade, ki informacije o lokacijah dobro skriva, različno odzvala. Nekateri jo podpirajo in razumejo. Vlada ne želi po nepotrebnem vznemirjati krajanov, saj lokacija še ni dokončno izbrana. Drugi menijo, da se država igra skrivalnice, ki nimajo smisla, in da tako samo še bolj vznemirja ljudi. "Nikomur ničesar več ne verjamemo," pa je bil največkrat slišan stavek zadnjega tedna, ko smo mediji obiskali vaške straže v občinah Ivančna Gorica, Grosuplje, Škofljica, Ig.

Za mnenje smo poprosili na uradu informacijskega pooblaščenca, kjer sicer presojajo o informacijah javnega značaja, torej o stvareh, ki so zapisane v nekaterih dokumentih, zato o tem vprašanju težko presojajo. "Gre za nek projekt reševanja problema, ki ni nikjer zapisan, zato je po mojem mnenju odločitev vlade, kako bo obveščala javnost," pravi Sonja Bien, namestnica informacijske pooblaščenke. Po njenih besedah je verjetno smotrno, da vlada javnost manj seznanja, saj so pogajanja v neki občutljivi fazi, po drugi strani pa gre za tako pomembno stvar, da bi bilo javnost dobro seznaniti z njo. Ko bo odločitev padla in bo sprejet konkreten sklep, bo položaj drugačen. "Načeloma so vsi akti vlade javni, je pa res, da je prebivališče osebni podatek. A tudi osebni podatek lahko postane javen, če pretehta javni interes," še meni Bienova.