Martina Čufar, ki se je z naslovom svetovne prvakinje v svoji karieri dotaknila neba, je po 17 letih plezanja pomahala v slovo. Mlajše kolegice so jo v pokoj pospremile na najlepši način. Maja Vidmar je premagala redko premagljivo Angelo Eiter in zmagala, Natalija Gros je zaostala za Avstrijko, a se povzpela na najnižjo stopničko zmagovalnega odra, Mina Markovič in Lučka Franko pa sta v finalu aktivno spremljali zgodovinsko dogajanje ter zasedli sedmo in osmo mesto.

Kombinacija smuka in slaloma je v alpskem smučanju cenjena že zelo dolgo, rezultatsko smetano pa poberejo najbolj univerzalni smučarji. V športnem plezanju se kombinacija balvanskega plezanja in težavnosti šele uveljavlja, skupni imenovalec s smučanjem pa je ta, da so najboljša mesta rezervirana najbolj vsestranskim. In tudi v tej panogi je bila ženska slovenska plezalna pogača velika. Natalija Gros in Maja Vidmar sta imeli na zmagovalnem odru v sendviču le zmagovalko Angelo Eiter.

Če bi bilo športno plezanje olimpijski šport, kar bi si po atraktivnosti in profesionalnosti zaslužilo, bi bila bera slovenskih zimskih kolajn na tekmi tekem precej višja kot štiri (Jure Košir, Katja Koren, Alenka Dovžan - Lillehammer 1994 - ter smučarski skakalci ekipno - Salt Lake City 2002).