Ta zdravordečelični črpalkar ima očiten načrt, da mu bo uspelo slavo pridobiti z vztrajnostjo sublimnega sporočila. Tudi v torek zvečer je, računajoč na čim več bližnjih kadrov, sedel v prvo vrsto za Borutom Pahorjem, a mu je namero pokvaril eden od pomožnih organizatorjev. Presedel ga je v skrajni zgornji desni kot tribune, da bi bil karseda neopazen. Zaradi njemu podobnih "znanih fac iz publike", najemniških navijačev za 4000 tolarjev na večer, se na RTVS v teh dneh namreč zabavajo z malo notranjo aferico. Ko je Sašo Hribar dojel, da v Piramidi sedijo isti osebki kot v njegovi oddaji, vendar pa da v Piramidi reagirajo bistveno bolj burno kot ob njegovih šalah, je menda znorel.

Sovražni govor? Dajte, no, pri nas ga ni!

Čeprav šele peta po vrsti, je torkova Piramida že imela status posebne oddaje. Najavljena je bila kot "začetek predsedniške predvolilne kampanje" oziroma kot "prvo soočenje predsedniških kandidatov". Ker nihče razen Lojzeta Peterleta predsedniške kandidature še ni najavil, kaj šele vložil, se je dalo razumeti, kot da je oddaja posvečena zgolj njegovi kandidaturi. Vprašanje njegovima konkurentoma, kaj si mislita o tem, je bilo torej na mestu. A odgovora ni bilo. Pahor, ki ga je vprašanje resda doletelo ravno, ko je imel polna usta lososovega kanapejčka, je sicer nekako pomenljivo, kot bi hotel reči "Jasno!", zavil z očmi. To pa je na temo enakopravne obravnave kandidatov za predsedniško kampanjo na RTVS za zdaj tudi vse. Previdno.

Borut Pahor, veljak Socialnih demokratov, si sploh zasluži poseben odstavek. Šele ko ga lahko v studiu opazuješ od strani, medtem ko nastopa za ljudi pred ekrani in ne zate, dojameš, kako ta politik s pridom uporablja pozerske izkušnje iz manekenske kariere v mladosti. V nekem trenutku je nasmešek zamrznil za vsaj deset sekund, vse dokler ni režiser snemalcu, ki je ta čas meril vanj, javil, naj gre naprej. Kot nemara veste, je v oddaji zmagal ne glede na to, da je bil najmanj aktiven. Predvsem je vsakič, ko je vstal, zapel gumb na sakoju, po mnenju drugih navzočih menda "izjemne obleke", in ga, ko je sedel, spet odpel, sicer je pa deloval skrajno mirno, neborbeno in prav verodostojno nenapeto. Kot da bi za njim stala organizirana mreža telefonskih glasovalcev, v katero je lahko stoodstotno verjel.

Po informacijah pomožnega osebja se je izmed trojke najbolj potil Marko Pogorevc. Trenutni šef varnosti pri Mobitelu je po oddaji sicer zanikal, da je računal na presenečenje oziroma zmago. No, to, da je tokrat nastopil s svojim psičkom, napeljuje prej na nasprotno. Seveda je presenetilo, da se ne voditeljica ne kdorkoli drug iz ozadja, ki ji je občasno na karton napisal kaj pomembnega, kot na primer, naj pove, da je poklicalo že 46.000 ljudi (cena klica 100 tolarjev), ni spomnil, da se je pred vsega nekaj meseci zgodila afera z mačko Mirne Reynolds. Če obnovimo. Mirna Reynolds je pevka, ki je na letošnjih Melodijah morja in sonca nastopila z mačko, ki se je med nastopom polulala. To je pri varuhih živalskih pravic izzvalo burne reakcije, češ da gre za mučenje živali.

Dosedanje oddaje, v katerih so si gostje v najkrajšem času "divje" prizadevali pridobiti naklonjenost občinstva, so izzvale pomisleke, da so na javni TV s Piramido odprli vrata za sovražni govor, prilizovanje občinstvu s podajanjem najbolj mračnih predsodkov o homoseksualcih, Romih, Hrvatih... Igor Pirkovič je o tem najprej dejal, da je nadzor gostov predvsem odvisen od voditeljice, nato pa na očitke odgovoril takole: "TV Slovenija je proti kakršnikoli obliki sovražnega govora, in sicer v vseh svojih vsebinah, ne le v oddaji Piramida. Dejstvo je, da tveganje v oddajah, ki jih predvajamo neposredno, obstaja. Doslej v Piramidi govora, ki bi ga lahko razumeli kot sovražnega, ni bilo. Zaradi tekmovalnega ozračja kdo od govorcev pri izražanju svojega mnenja sicer povzdigne glas. Seveda vse v okvirih dopustnega in pravil."

Potrošni artikli na televiziji

Kdo so ljudje v ozadju oddaje? Med pripravami je bil najbolj glasen Matevž Šalehar, ki je kot asistent režije vodil generalko. Scenarije pišeta voditeljica Erika Žnidaršič in redaktorica Natalija Gorščak. Stvar pa pregleda Igor Pirkovič. Slednji je tudi pisec besedil songov, ki jih v stilu kvarteta The Chordettes odpojejo Neža, Biljana in Petra. Pirkovič je v torek nasploh kazal največ vznemirjenosti. Gre za nekdanjega novinarja Tednika, ki je zadnja leta služboval na slovenski ambasadi v Sarajevu, po spremembah v vrhu RTVS, ki so sledile zmagi SDS na parlamentarnih volitvah, pa postal pomočnik direktorja TV in uradni vodja projekta Piramida. Med oddajo je bil ves čas na nogah, krožil v zaodrju in s strani, kot da se je vživel v vlogo dirigenta, z rokami dajal znake voditeljici ter se, ko je Erika Ž. stvar izpeljala, kot si je očitno zamislil, od sreče skoraj praviloma zavrtel na peti za 180 stopinj ter tlesknil z rokami. V športnem žargonu - bil je v tekmi.

"Sicer se z gosti dogovarjamo vnaprej, vendar pa za naslednji krog še nimamo povsem določenih trojk. Ljudje imajo različne zadržke. Intelektualcem oziroma ljudem iz univerzitetnega miljeja se zdi, da imajo premalo časa za odgovore, drugi se bojijo tematik, ki jih morda ne obvladajo, tretjim ne ustreza nastopiti s kom dotičnim. Vprašanja oblikujemo bolj ali manj sproti in glede na trenutno aktualnost, gostje pa so s temami seznanjeni največ dva dni pred oddajo, v določenih primerih tudi tik pred njo. Za naslednje soočenje, na katerem bodo Rupar, Požar in Špelca iz Atomikov, je za zdaj bolj ali manj zanesljiva tema samo primer Izole," je razložila Natalija Gorščak, ki se strinja, da so politiki v primerjavi s "civilisti" v oddaji žal veliki favoriti.

"Na Hrvaškem imajo nepolitični kandidati po mojem več možnosti od običajnih ljudi kot pri nas, kjer so običajneži obsojeni na poraz. Domicelj je bil v svojem nastopu izvrsten, pa je vseeno izpadel," je ob cigareti na dvorišču enako razmišljal eden od asistentov oddaje.

Razvedrilna informacija

"V strogem smislu obstaja zvezdniški sistem samo na specializiranih kulturnih področjih, kjer se zdi, da veščaki na področjih, ki so razumljiva vsakomur, na 'sublimen' način izražajo presežek prepoznavne in razumljive kvalitete. Zgled takega sistema je hollywoodski film. V Jugoslaviji bi pogojno tvorili tak sistem kvečjemu nogometaši. Politiki v SFRJ so bili lahko večkrat ali manjkrat omenjani, a kot osebe niso obstajali; proti koncu so mediji v intervjujih iz njih počasi začeli delati ljudi (gobar Dolanc, planinec Kučan...). Zdaj pa imamo tabloide, turbokapitalizem in turbozvezde, ki so 'celebrities', katerih definicija je, da so znani po tem, da so znani in da je precej vseeno, kaj to je. V glavnem je nekaj, kar je trenutno 'in' ter se prodaja. Celebrities so potrošni artikli. Njihova vloga je prav ta, da lahko klepetajo v polnočnem klubu, kandidirajo za poslance ali svetnike, nastopajo v reality šovu, izrekajo mnenja o čemerkoli kjerkoli, ne da bi trenili z očmi. To je PR, ne politika," pravi dr. Jože Vogrinc, profesor sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Oddaja Piramida po žanrskem razvidu TV-formatov spada v tako imenovani infotainment oziroma med informativno-razvedrilne oddaje. Te naj bi bile po sporočilni vrednosti manj relevantne od klasičnih informativno-političnih oddaj. To je tudi razlog, da na Pop TV niso pristali na sodelovanje v tem članku, v katerem smo nameravali primerjati tehnologiji ustvarjanja oddaj Piramida in Trenja. Vsaj po izjavi Lojzeta Peterleta, ki jo je dal takoj pa torkovi Piramidi, v kateri se je po izboru telefonskih glasov uvrstil na drugo mesto, pa lahko sodimo, da je politikom za žanrske TV-ločnice malo mar: "Zadovoljen sem z izkupičkom. Če upoštevamo, da je Marko Pogorevc vseeno bolj desno usmerjen človek in da je zaradi tega jemal glasove meni, sem bil Pahorju vsaj enakovreden."

Človek je nastop v Piramidi očitno vzel kot povsem relevanten test volilnega telesa. Nemara ima prav in ni edini. Tako on kot njegov kolega Pahor sta bila v torek namesto v Strasbourgu, kjer je minuli teden potekalo zasedanje evropskega parlamenta, v Ljubljani!