Večina brezposelnih ni sama kriva, da nima zaposlitve, država pa misli, da rešuje ta problem z nizkimi podporami, ki so človeka nevredne, saj ta z njimi še svojega mačka ne bi mogel preživeti. Pa bi lahko bile višje, bilo bi lahko tudi precej novih delovnih mest, pa stanovanj in študentskih domov, če ne bi milijard iz proračuna zapravljali za nakup orožja, da bomo Natu in Američanom všečni. Tako pa je, kot je! Ne bi se čudil, če bi uvedli zakon, po katerem bi lahko država zapirala brezposelne, ki delajo napoto in sitnarijo po zavodih za zaposlovanje, češ da hočejo delo. Naslednji korak pri urejanju razmer bi bila tudi rešitev problema upokojencev. Teh je vse več in ker je po drugi strani tudi vse manj zaposlenih, saj firme stare delavce mečejo iz službe, najemajo pa poceni in ubogljive študente, je vse bolj pereč problem, od kod dobiti denar za njihove pokojnine. Kam torej z upokojenci?! Samo čakam, da se kdo iz sveta modrih, ki se mu reče vlada, spomni, da bi jih bilo fino dati v rezervat. Tako so pred dobrim stoletjem zadevo demokratično rešili Američani, Indijance poslali v rezervate in rešili problem. Demokratično, seveda! Priseljencev, ki bi Indijance glede na rek "Samo mrtev Indijanec je dober Indijanec!" najraje utopili v žlici vode, je bilo več milijonov, domorodcev, ki bi ostali na domačih ognjiščih, pa nekaj sto tisoč - in demokracija je povedala svoje. Prav tako se ne bi čudil, če bi tudi pri nas uvedli eskimski zakon, po katerem so si morali ostareli in za delo nesposobni ljudje sami poiskati smrt v snežnem metežu, v hladnem morju ali kje drugje, samo da zdravim niso "odžirali" hrane. Od starih ljudi pa sem slišal še nekaj … Od tistih, ki se še spominjajo starega kapitalizma, tistega izpred druge svetovne vojne, od tistih, ki so šli skozi ves naš komunizem, socializem in svinčene čase ter dočakali demokracijo. Ti ljudje zatrjujejo, da se nam bližajo hudi časi, tako hudi, da bodo živi zavidali mrtvim. Vse bolj se bojim, da imajo prav …

Ja, res jih je kar nekaj, ki gredo oblasti na živce. Študentje bi brezplačen študij in nekaj nergajo, da je bilo šolanje v komunizmu zastonj, drugi dodajajo, da so v socializmu in svinčenih časih gradili in delili najemna stanovanja, do katerih so bili upravičeni mnogi. Ti so nato lahko nemoteno poskrbeli za podmladek ter za polne vrtce in šole, ki so zdaj skoraj zasebni, čeprav smo jih gradili vsi s pomočjo samoprispevkov, brezposelnih (razen tistih po prepričanju) ni bilo, skoraj nihče ni bil zaposlen le za določen čas in je zato lahko najemal kredite … Skratka, bilo je kar lepo, čeprav ima sedanja oblast čez tisti čas polna usta zamer. Najbrž zato, ker najbolj glasnim posameznikom v tistih časih ni uspelo, da bi bili oblast in pri koritu. Zdaj jim gredo v nos ženske, ki si ne upajo imeti otrok, ker nimajo ne stanovanja ne redne službe, in jim obljubljajo davek na luksuz. Ker v naših krajih ni Indijancev kot pri velikih vzornikih in učiteljih demokracije z one strani luže, mečejo iz razredov in zapirajo v domove za tujce in begunce na drugem koncu države Rome, kjer spravljeni za žico čakajo, da bi jim kdo povedal, zakaj ne smejo živeti v svojih domovih, od tu do ideje, da bi v rezervate poslali še ostale nebodijihtreba skupine, denimo brezposelne in upokojence, ki veliko stanejo, od njih pa ni nobenega haska, pa morda bolne, ki so konec koncev tudi hudo dragi (pa še vprašanje je, če niso le hipohondri), pa ni več daleč. Le spomniti se je treba in imeti toliko v hlačah, da zadevo porineš v parlament, kjer tisti, ki so "za", tako in tako ne vedo dobro, za kaj gre in mirno požegnajo vse, kar piše na listku.