Projekt predstavlja ogromne stroške in tveganje za to majhno srednjeameriško državo, v kateri skoraj 40 odstotkov prebivalcev živi pod mejo revščine.
VELIKOPOTEZNI NAČRT
Po pričakovanjih je z veliko večino zmagala opcija "za" posodobitev kanala, medtem ko so nasprotniki posega - nekatere levičarske stranke in kmečka združenja - dobili 21,96 odstotka glasov. To pomeni, da lahko predsednik države Martín Torrijos (sin generala Torrijosa, ki je leta 1977 dosegel s sporazumom Torrijos-Cartes, da je prekop prešel v panamsko last) nadaljuje s postopki za največji poseg v prekop, ki je bil zgrajen ob začetku 20. stoletja. Dela bi se morala začeti takoj po mednarodnem natečaju v naslednjih mesecih.
Po 92 letih delovanja je Panamski prekop - edina 80 kilometrov dolga vodna povezava med Atlantskim in Tihim oceanom na tej zemljepisni širini - v času rastočega morskega prevoza blaga zastarel. Uprava Panamskega prekopa (Autoridad del Canal de Panamá - ACP), neodvisna agencija za upravljanjem s kanalom, je od leta 1999, ko je prekop prišel pod panamsko sodno oblast, iskala rešitev za njegovo posodobitev. Po njihovih predvidevanjih bi s sedanjo kapaciteto prišlo do kolapsa najkasneje leta 2014, ne le zaradi dolgih čakalnih dob za ladje na enem ali drugem koncu, marveč predvsem zaradi tega, ker zdajšnji sistem zapornic omogoča prehod samo ladjam, ki niso širše od 32 metrov, tako imenovanim panamax.
PREOZEK ZA PROMET
Toda take ladje predstavljajo danes le še 42 odstotkov svetovne trgovske flote. Druge, tako imenovane Post-Panamax ali superkontenerji, ki imajo dvojno kapaciteto, ne morejo pluti po prekopu, zato jim preostane le dolga morska pot prek Magellanske ožine okoli Ognjene zemlje ali premeščanje tovora po 300 kilometrov dolgi železniški povezavi Tehuantepec prek Mehike z enega oceana na drugega.
Po analizah 120 različnih študij, ki so jih naročili pri najbolj prestižnih svetovalnih uradih po svetu in so stale okoli 34 milijonov dolarjev, je ACP aprila letos predstavil javnosti projekt posodobitve, ki je bil sprejet v parlamentu 14. julija. "Projekt ni niti moj niti vladin, niti ni projekt katere koli politične stranke ali gospodarske družbe. Prav tako ni od ACP. Je nacionalni projekt," ga je ognjevito zagovarjal Torrijos. Vključuje tri poglavitne posege: čiščenje dna in poglabljanje v celotni dolžini, polmetrski dvig vodne gladine v jezeru Gatún in gradnjo tretjega sistema za 40 odstotkov več zapornic.
Posegom nasprotujejo predvsem kmetje, in sicer iz bojazni, da bo voda poplavljala bližnje in tudi bolj oddaljene kmetije. Toda vlada zagotavlja, da zaradi novih tehničnih rešitev do tega ne bo prihajalo.
Številke, okoli katerih se vrti dejavnost prekopa, so ogromne. To ožino vsako leto prečka od 13.000 do 14.000 ladij. Največji uporabniki so ZDA, Čile, Japonska, Kitajska in Južna Koreja. Letos računajo na 1,4 milijarde dolarjev prihodkov, kar pomeni tretjino BDP, od tega se v državni proračun nateče okoli 560 milijonov. Ob kanalu, ki zaposluje 9000 delavcev, živi 70 odstotkov prebivalcev Paname. Glavni del sredstev predstavlja plačilo za tranzit 290 milijonov ton prepeljanega blaga oziroma pet odstotkov svetovnotrgovinskega deleža. Širitev bo podvojila ali potrojila te številke. Za opozicijo je najbolj sporno financiranje projekta, ki ga uradno cenijo na 5,25 milijarde dolarjev, od tega naj bi 2,95 milijarde predstavljalo povečanje plačila za tranzit, 2,3 milijarde pa mednarodni krediti.
Opozicija meni, da bo projekt krepko presegel to vsoto in da država takih kreditov ne bo sposobna vračati, zlasti če v naslednjih desetih letih pride do sprememb v transportu blaga ali do zmanjšanja svetovnotrgovinskega obsega.
Vlada odgovarja z novimi številkami, ki naj bi Panamo pripeljale v prvi svet po Torrijosu, ker naj bi kanal v fazi širitve zaposlil dodatnih 7000 delavcev, po letu 2015 pa bo prekop ustvaril posredno 40.000 novih delovnih mest, od leta 2025 pa letne prihodke nad 3,3 milijarde dolarjev.
