Že res, da večina športnikov v svoj uspeh vloži leta in leta trdega treninga, vendar je realnost ta, da je do kolajn v nekaterih športnih panogah priti precej težje kot v drugih, pri čemer je uspeh zato toliko bolj cenjen.

Pri tem je brez dvoma glavni kriterij konkurenca in razširjenost športne panoge. Dilem in prerekanj o športnih panogah je vsak dan polno za vsakim šankom, na tribunah ob športnih prireditvah in tudi med novinarji, politiki in gospodarstveniki, ki podpirajo določen šport. Seveda bo tako tudi v prihodnje, a smo se vseeno odločili pozabavati s številkami in dejstvi, ki bi lahko podala vsaj približno sliko in dala težo posameznemu športu.

Nogomet je številka 1

Tudi tistim, ki o športu ne vedo veliko in časopisne strani ter televizijske kanale s tovrstno vsebino spremljajo le redkokdaj, je jasno, da je šport, okoli katerega se vrti največ kapitala, množic, čustev in je najbolj vtrt v vse družbene pore, nogomet. To velja tudi za Slovenijo, kjer je bilo delček nogometne norije, ki je del vsakdana skoraj po celem svetu, čutiti ob prelomu tisočletja. Ob uspehih zlate generacije se je sprostilo ogromno strasti, zdelo se je, kot bi se Slovenci znebili dolgoletnih frustracij.

V času nekdanje Jugoslavije smo Slovenci veljali za narod, ki z nogometno žogo nima veliko skupnega, nekdanji "bratje" pa so nas klicali "skijaši". Takšen vzdevek smo dobili po zaslugi Bojana Križaja in druščine, ki je navduševala na belih strminah, a ti časi so mimo, v slovenski javnosti pa žogobrc izgublja prizvok balkanskega športa. Za državo, kot je Slovenija, je uspeh na kateremkoli področju seveda dobrodošel, vsakega pa se znamo tudi primerno razveseliti. Tako je tudi prav, a včasih se zdi, da pri tem večina ne upošteva določenih meril. Četudi nekdo v določeni športni zvrsti osvoji naslov svetovnega prvaka, tega ne moremo enačiti z na prvi pogled slabšim dosežkom v drugi panogi, kjer je konkurenca neprimerno večja in zato uspeh v resnici bolj odmeven. Za lep primer bi lahko navedli uspehe zimskih športnikov, ki so tudi ob osvajanju kolajn na največjih tekmovanjih morda odmevali le v alpskih državah in pogojno Skandinaviji, ter na primer nogometašev. Ti so bili daleč od najvišjih mest, saj so se doslej le po enkrat uvrstili na evropsko in svetovno prvenstvo, a je po vseh merilih nogomet toliko večji, da je že uvrstitev med 16 v Evropi in 32 na svetu odmevala nekaj desetkrat bolj kot tudi najboljša uvrstitev v katerem izmed zimskih športov, veslanju, kajaku, ali konec koncev kegljanju, balinanju in strelstvu, kjer smo Slovenci v svetovnem vrhu. Je pa vseeno zanimivo, da slovenska smučarska zveza na leto zapravi precej več denarja kot nogometna, čeprav sloni na mnogo ožji bazi tekmovalcev in klubov.

Debate bodo še tekle

Iz približnih podatkov v tabelah je razvidno, da so poleg nogometa športi, ki so razširjeni po celem svetu, še odbojka, košarka, atletika, tenis in plavanje, medtem ko je rokomet popularen predvsem v nekaterih evropskih državah. Zato je zanimiv tudi za Slovence, medtem ko v drugih delih sveta ni tako razširjen. V skupino "lokalnih" športov bi lahko uvrstili še ragbi in kriket, ki navdušujeta množice v državah Commonwealtha, pa hokej na ledu, ki je popularen v severni in srednji Evropi ter Severni Ameriki...

O pomembnosti športov bodo še naprej tekle žgoče debate, a realnost je pač takšna, da imajo nekatere panoge višji status kot druge, čeprav je vedno moč najti "tisoč in en" argument v korist enega ali drugega prepričanja. A to ne bo vplivalo na športnike, ki se bodo še naprej trudili po najboljših močeh, ne glede na to, kateri panogi pripadajo.