Težave se rade lepijo na Pavla Ruparja, poslanca Slovenske demokratske stranke. Po sodiščih so ga vlačili že tako tožilci kot zasebni tožniki. Očitali so mu jemanje podkupnine, nakup kondomov s službenim denarjem, zlorabo položaja in protipravno premoženjsko korist. Neznano kam naj bi izginil marmor, ki ga je plačala občina Tržič, kjer je Rupar župan in tako naprej.

Tudi v parlamentu Rupar izstopa. Pa ne zaradi kakovostnih poslanskih pobud ali retoričnih bravur. Pozornost zbuja s še bolj nizkotnim diskurzom kot takrat, ko je kar na seji parlamenta izjavil, da bi poslanskim kolegicam predpisal obvezen pregled mednožja. Še njegovi strankarski kolegi so se prijeli za glavo. Politična nekultura bi morala imeti svoje meje. Zanimivo bo počakati, kako se bo na zadnji Ruparjev incident odzval predsednik SDS Janez Janša.

Žal je sistem izbiranja političnih zastopnikov takšen, da v parlament lahko pride vsakdo, z vsakršnimi lastnostmi in vsakršnim ozadjem. Od politikov, predvsem poslancev, smo doživeli že marsikaj - Jelko Kacin (LDS) je s časopisom mahnil po glavi Iva Hvalico (SDS), Branko Kelemina (SDS) je v garažni hiši knockoutiral uslužbenca, Franc Pukšič (SDS) pa je na veselici oklofutal hčerko, ker je pila alkohol. Za naštevanje številnih verbalnih izpadov državnih funkcionarjev niti nimamo prostora.

Ko govorimo o Ruparjevem dogodku, je tukaj še novinarska plat zgodbe. Ksenija Slak je sodelavka tabloida Direkt. Eno glavnih vodil novinarstva je, naj se novinar na osebni ravni ne zapleta z ljudmi, s katerimi se poklicno ukvarja oziroma naj se samoizloči iz pisanja. Sicer pri svojem delu stežka obdrži distanco. Toda Slakova je bila podnajemnica v Ruparjevem stanovanju, če pa je s poslancem še ljubimkala, si zasluži berufsverbot. Vrata v novinarstvo bi ji morala biti poslej zaprta. Svojo vlogo v zadevi bo moral razčistiti tudi Direkt, sicer se novinarstvu slabo piše. Pred nami je najboljši dokaz, da mešanje novinarstva in politike rodi zelo smrdečo godljo.

Rupar je včeraj priznal, da se je s Slakovo "prepiral in prerival", potem pa, kako predvidljivo, zatrdil, da so za vse skupaj krivi mediji, ki mu vsakič pred volitvami nekaj podtaknejo. Vedno ista zgodba. Ruparju se nekaj "zgodi", nato pove, da je žrtev široke politične zarote. Verjetno gre le za zgrešeno predstavo o lastni pomembnosti, toda čas je že, da si prizna, da je največkrat zgolj žrtev svojega lastnega spornega ravnanja.

Pri vsej zgodbi je še ena nerodnost. Slakova je namreč včeraj spreminjala izjave. Ko priče spreminjajo izjave, je to zelo slabo znamenje. Kdo je Slakovo prisilil v lažno pričanje? Dopoldan je še bila pretepena Ruparjeva ljubica, ki je razmišljala o tožbi, popoldan zgolj Ruparjeva podnajemnica, ki bo tožila Direkt.

Ker je Rupar sam priznal, da se je zgodilo prerivanje, bomo verjeli prvi izjavi Slakove, da česa takšnega od njega ni pričakovala. Je Rupar res zabredel tako globoko? Ljudi se ne pretepa, žensk pa sploh ne.