Sestanek izvršnega odbora evropske nogometne zveze v Ljubljani in sobotna prva in edina letošnja kvalifikacijska tekma slovenske reprezentance na slovenski zemlji sta vse prevečkrat speljala pogovore o prihodnjem vodstvu osrednje slovenske nogometne organizacije. Tudi sedanjega podpredsednika, nemara bodočega predsednika UEFA, in nekdanjega znamenitega francoskega nogometaša Michela Platinija so vpletli v pogovore na to temo. Na tribunah celjske Arene Petrol in ob bližnjih stojnicah ter točilnih pultih je bilo tudi več besedi o sedanjem vodstvu slovenske zveze in namenih opozicije, ki si je za prvi cilj zastavila končanje Zavrlove dolgoletne ere. In če je že beseda nanesla na reprezentanco, je opozicijska ali "protizavrlova" stran našla izgovor za njeno neučinkovitost v zadnjih sezonah v slabem vodenju zveze, kot da njeni člani igrajo nogomet v reprezentančnih dresih.
Michel Platini se je postavil na Zavrlovo stran in njegovih besed hvale ni bilo ne konca ne kraja. Seveda je pričakovati, da mu bo opozicija očitala neprimerno "vmešavanje v slovenske notranje nogometne zadeve". Vrhunec predvolilne nogometne demagogije pa je vsekakor teza opozicije, da je napočil čas za zamenjavo v vodstvu sicer "najbolje organizirane, najbogatejše, največje, naj... zveze". Uspešnost v naši deželi tudi v nogometu očitno ni cenjena, zamenjave zaradi zamenjav pa so povsem neevropsko naravnane poteze. V boju za oblast to očitno nikogar ne moti.
