Toda z njim se ne strinjajo vsi, zagotovo pa ne Fabien Barthez. Čeprav se je njegov oče resno ukvarjal z ragbijem in si je močno želel, da bi leta 1971 rojeni sin stopil po njegovih stopinjah, se je Fabien Barthez raje odločil za nogomet. In ni naredil napake.

Legendarni vratar prejšnji teden nase ni opozoril s kakšno neverjetno obrambo, ko so vsi žogo že videli v mreži, pač pa z izjavo, da je njegove kariere nepreklicno konec. "Vem, da bom znal v življenju uživati tudi brez nogometa," je povedal 87-kratni francoski reprezentant in dodal: "Kariero sem zaključil, ker nisem našel kluba, pri katerem bi znova obudil tisto pravo nogometno strast. Edini klub (Toulouse, op.a.), h kateremu me je resnično vleklo, me ni želel. Tako pač je v življenju. Poslavljam se od reprezentance, konec je moje klubske kariere. Ni mi žal, ponosen sem na vse, kar sem dosegel." Najlepši trenutek v njegovi karieri se je brez dvoma zgodil leta 1998. Ko je slovenska nogometna reprezentanca tavala v približno tako gosti megli kot sedaj, je Francija pred svojimi gledalci osvojila naslov svetovnega prvaka. Velik delež k temu je prispeval tudi Barthez, ki je na celotnem tekmovanju prejel le dva zadetka in bil pričakovano izbran za najboljšega vratarja prvenstva. "Tega poletja brez dvoma ne bom nikoli pozabil. Le redki nogometaši se lahko svojim vnukom pohvalijo, da so bili nekoč svetovni prvaki. Mene je ta čast doletela in bodite prepričani, da jim bom do pike natančno povedal prav vse, kar se je dogajalo leta 1998," v smehu razlaga Barthez, ki naj bi se tako kot večina nogometašev po koncu svojih karier v kratkem spravil za računalnik in začel s pisanjem avtobiografije.

Barthez je v svoji bogati karieri igral za Toulouse, Marseille, Monaco in Manchester United, mnogi pa si ga ne bodo zapomnili zgolj po njegovih odličnih obrambah. Barthez je namreč znan tudi po tem, da je večkrat počel neumnosti - od napak do nešportnih potez. Pred 11 leti je bil tako za štiri mesece suspendiran, ker je kadil marihuano. Lani je moral počivati kar šest mesecev, ker je na prijateljski tekmi z maroškim klubom Raja Casablanca pljunil sodnika. V Angliji so mu pred leti nadeli vzdevek Prometnik, ker je ob eni od akcij nasprotnega moštva obstal kot vkopan in želel z dvignjeno roko opozoriti na prepovedan položaj. Toda sodnik se zanj ni zmenil in tekmec je zlahka prišel do gola, Veličastni plešec, kot so ga tudi imenovali, pa na naslovnice vseh otoških časnikov.