Največja težava je nastopila, ker sta se rezultata vzorca A in B razlikovala, kar je pomenilo, da so morali v laboratoriju v Barceloni narediti še drugi test vzorca B (to se je zgodilo 27. septembra), katerega rezultati do danes še niso znani. Edini skupni imenovalec je bil le ta, da sta pokazala, da je imela 40-letna atletinja v krvi preveliko količino EPO, zaradi česar je pod suspenzom Mednarodne atletske organizacije (IAAF).

"Ko sva s Heleno petega septembra v Barceloni prisostvovala testiranju vzorca B, sva se prepričala, za kako komplicirano stvar gre. Gre za dolgotrajni postopek 184 korakov, katerega vsakega posebej zapišejo. Dejansko je moč narediti analizo v treh dneh. Na koncu pride ven slika črnih lis, na podlagi katerih vizualno ocenijo rezultate testa. Takrat so vsi čudno gledali, a se odločili, da je test pozitiven. Toda potrebno je bilo še drugo mnenje v enem od petih akreditiranih laboratorijev, ki so poleg Barcelone še v Parizu, Lozani, Avstraliji in Los Angelesu," je pojasnil Borut Podgornik in nadaljeval: "Iz Avstralije so sporočili, da je po njihovem prepričanju test negativen. Zato so se pri Svetovni protidopinški organizaciji (WADA) odločili, da bodo naredili še drugi test B vzorca, ki se je zgodil 27. septembra."

V tem času sta se Podgornik in Javornikova povezala z odvetnikom Gorazdom Južino, v Barcelono pa sta v svojem imenu poslala Vladko Čurin Šerbec s Kliničnega centra. Po koncu so Vladki Čurin Šerbec po besedah Podgornika ustno zatrdili, da je vzorec pozitiven, a do danes niso dobili nobenega uradnega dokumenta, niti ne vedo, kakšno je drugo mnenje.

Podgornika zelo jezi časovno vlečenje procesa. Vzorec A so namreč testirali 27 dni, dodatnih osem dni pa je IAAF potrebovala, da je o tem obvestila Atletsko zvezo Slovenije. "Tudi vzorec B smo čakali zelo dolgo, sedaj še kar čakamo in vse skupaj je zašlo v nerazumne meje," benti Podgornik.

Atletski menedžer in trener je odločen, da bodo šli v primeru do konca, saj je opozoril na kup nepravilnosti postopka. "Poslali so nam 72 strani dolg zapisnik, v katerem ni razvidno, da so drugo mnenje vzorca A pridobili v Parizu. Heleni so denimo vzeli 100 mililitrov urina, za vzorec A so porabili 70 mililitrov, za vzorec B pa 20. Po standardih WADA je potrebno teste delati iz originalnega vzorca, oni pa so drugi test vzorca B opravljali iz delčka zmrznjenega urina, ko so opravljali prvi test vzorca B. Kje se je torej izgubilo 10 mililitrov? Po standardih WADA je potrebno dopinški preizkus opraviti v desetih dneh, v Heleninem primeru pa so potrebovali kar 27 dni in še sanja se nam ne, kaj so v tem času počeli z urinom. Smrdi tudi dejstvo, da je imel Helenin urin po kontroli vrednost pH 7,0, dva dni kasneje le še 5,61, kar je po vseh zagotovilih strokovnjakov nemogoče..."