Občine bodo po Žagarjevih besedah redarstvo lahko organizirale na tri načine. Za mestne občine je vzpostavitev mestnega redarstva obvezna. Tudi ostale občine lahko ustanovijo občinsko redarstvo, ali pa se jih več odloči za ustanovitev skupne občinske uprave, pri čemer jim bo država zagotovila 50 odstotkov sredstev za njeno delovanje. Tretja možnost je, da naloge občinskega redarstva opravlja občinski redar kot pooblaščena uradna oseba, je pojasnil minister.
Cveta Zalokar Oražem (LDS) je opozorila, da skuša zakon prelagati del policijskih pooblastil na občine ter da se nanje prenaša naloge, ki jim v tem trenutku niso kos. Nimajo namreč ustreznih kadrov, opreme, niti finančnih sredstev, zakon pa nikjer eksplicitno ne poudarja, ali bodo občine dobile od države te stroške povrnjene.
Tudi v SD se po besedah Bojana Kontiča bojijo prenašanja odgovornosti države na področju določenega dela varnostne problematike na župane, ne da bi imele občine za to zagotovljena sredstva in kader. Varnostna problematika, ki se posebej v urbanih središčih zaostruje, sicer zahteva spremembe, a pravo rešitev vidijo v kadrovski popolnitvi policijskih postaj in njihovi boljši tehnični opremljenosti.
Tudi poslanska skupina SNS zakona ne bo podprla, saj so prepričani, da vlada z njim uvaja "neke vrste lokalno policijo". To policijo vlada uvaja pod dejstvom, da se v posamezni lokalni skupnosti v Sloveniji povečujejo kazniva dejanja, je povedal poslanec SNS Boštjan Zagorac.
V poslanski skupini DeSUS sicer podpirajo predlog zakona, prepričani pa so, da novela korenito posega v organizacijo občinske uprave in s tem še dodatno finančno obremenjuje občinske proračune.
