Zanimalo nas je, ali in kako vodovodi prebivalstvu zagotavljajo neoporečno pitno vodo. Skrb zbujajoč je namreč podatek, ki ga je navedla Maja Tekovnik iz Agencije za okolje, da je znaša delež (gledano po površini vodonosnikov) čezmerno onesnažene podtalnice že 50 odstotkov, ter dodala, da pa je pitna voda, ki pride do porabnikov, neoporečna. To je moč doseči na dva načina: s prečiščevanjem ali z mešanjem čezmerno onesnažene vode s čisto, tako da so koncentracije (denimo pesticidov) v mejah dovoljenega.

Pri nas vode nikjer ne prečiščujemo

Kot je povedal Anton Kranjc , direktor Javnega podjetja Vodovod-kanalizacija iz Ljubljane, v Ljubljani takih problemov ni, občasno so prekoračene dovoljene vrednosti pesticidov in nitratov v vodarni Hrastje. "Če se onesnaženje podtalnice ne bo zmanjšalo, bo treba začeti vodo prečiščevati. To je mogoče doseči z adsorbcijskimi oglji, vendar, kolikor mi je znano, tega v Sloveniji ne delajo nikjer. Standarde za kakovostno pitno vodo pa dosegamo pri nas in tudi drugod po Sloveniji s tem, da občasno izklopimo iz omrežja vodnjak s čezmernim onesnaženjem ali pa dodajamo neonesnaženo vodo," je dejal Anton Kranjc. Ker med območja s čezmerno onesnaženo podtalnico sodita severovzhodni del Slovenije in Celje z okolico, smo za sliko stanja na obeh območjih zaprosili zdravstvena zavoda, ki opravljata nadzor. Kot je povedala Zorica Levačič , direktorica Zdravstvenega zavoda Murska Sobota, večji vodooskrbni sistemi (soboški, lendavski, gornjeradgonski) nimajo težav s prekoračitvami dovoljenih vsebnosti pesticidov (točke, kjer izvaja meritve Agencija za okolje, in tiste, kjer kontrolirajo kakovost pitne vode, se namreč ne prekrivajo), občasno prihaja do prevelikih koncentracij atrazina le na enem od črpališč vode v Murski Soboti, tako da prebivalcem brez težav zagotavljajo zdravo pitno vodo. Problemi pa se pojavljajo pri številnih lokalnih vodovodih (teh je okoli 400, predvsem na Goričkem), zato bi bilo po njenem mnenju potrebno ne le centralizirati oskrbo z vodo, temveč tudi poskrbeti, da kmetje ne bi uporabljali kemikalij na varstvenih pasovih vodnih virov, še bolje pa bi bilo, če bi se preusmerili v sonaravno kmetovanje. Po besedah Simone Uršič iz celjskega zavoda za zdravstveno varstvo je voda, ki priteče iz pip, neoporečna, posamezne vodnjake pa zaradi čezmernega onesnaženja včasih izklopijo ali pa dodajajo čisto vodo. Vendar pa je po njenem prepričanju malo celovitih preiskav različnih parametrov in v različnih obdobjih, ki so po zakonodaji iz leta 1997 obvezne, ko se začne uporabljati nov vodni vir, nato pa vsaka tri leta. Prva taka širša raziskava kaže, da so prebivalci Celja, kar zadeva vodo, lahko brez skrbi.

Ponekod so začeli ukrepati

Glavna zdravstvena inšpektorica Dunja Sever nam je posredovala podatke o kakovosti pitne vode za minulo leto, ki kažejo, da je pri večini večjih vodovodov ustrezna, ponekod pa se povečane vrednosti nitratov in pesticidov delno izražajo v kakovosti pitne vode. Za zmanjšanje nitratov v podtalnici so na nekaterih območjih sprejeli dolgoročne ukrepe, ki naj bi prispevali k zmanjšanju vrednosti nitratov v podtalnici (na območju Ptuja pogozdujejo kmetijska zemljišča v neposredni bližini vodarne, enako bodo storili pri ljubljanski vodarni Brest). Nitrati razen v redkih primerih v vodovodnih sistemih trenutno niso problematični, ker jih v vodovodih z mešanjem vode iz novih globinskih vodnjakov, ki ne vsebuje nitratov, ali s prevezavo v omrežju znižajo pod dovoljeno mejo. Ukrepi pri vodovodnih sistemih Ptuj, Šikole, Celje in Gornja Radgona (redčenje vode, ki vsebuje veliko količino nitratov, z vodo iz drugih virov ali globinskih vodnjakov, ki nima nitratov) zagotavljajo, da nitrati v vodovodnih sistemih lani niso presegali dovoljenih normativov, razen v Medlogu na območju vodovoda. Odstopanja od dovoljenih vsebnosti nitratov pa so izmerili v nekaterih manjših vodovodih, kot so Martjanci in Apače.

Kaj pa od 1. januarja 2003?

Od leta 2003 naprej bomo morali v Sloveniji dovoljene vrednosti ostankov atrazina v pitni vodi zmanjšati z 2 mg/l na 0,1 mg/l, zato so zelo zanimivi podatki o tem, kje danes presegajo skupno količino pesticidov. Med njimi so tri črpališča ljubljanskega vodovoda, vodovod Ormož, pet črpališč mariborskega vodovoda, vodovod Slovenska Bistrica, eno črpališče celjskega vodovoda... Da nam voda res že teče v grlo, kaže informacija Agencije za okolje o tem, da je zaradi analiz kakovosti podtalnice, ki opozarjajo na skrb zbujajočo onesnaženost s pesticidi in nitrati, konec januarja sklicala sestanek vseh odgovornih za ukrepanje. Udeležili so se ga predstavniki ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministrstva za zdravje, Urada za kemikalije, Inštituta za varovanje zdravja, Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo iz Žalca, kmetijskega in okoljskega inšpektorata, Zavodov za varstvo okolja iz Ljubljane in Maribora ter predstavniki Javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija. Dogovorili so se, da vsak v okviru svojih pristojnosti Agenciji za okolje posreduje dopolnilne podatke, ki bodo poleg podatkov o imisijskem monitoringu podlaga za pripravo vladne uredbe o določitvi statusa ogroženosti podtalnice v Sloveniji v skladu z 28. členom zakona o varstvu okolja. Slednji določa obvezne nosilce in ukrepe za uresničitev posameznih sanacijskih programov. V bistvu to pomeni prepoved uporabe atrazina. Vladna uredba bo, kot je povedal državni sekretar v okoljskem ministrstvu Radovan Tavzes , nared v približno dveh tednih, najprej pa bodo pripravili sanacijski program za Dravsko polje. Tako ukrepanje namreč omogoča nova harmonizirana zakonodaja. Doslej, kljub znanemu dejstvu, da je glavni krivec onesnaževanja podtalnice s pesticidi in nitrati kmetijstvo, resorno ministrstvo, ker ni bilo uredbe, ni ukrepalo, ministrstvo za zdravje pa je "pomagalo" tako, da je podaljšalo prvotni rok za doseganje ostrejših normativov za več kot štiri leta in s tem odložilo celovito reševanje problematike onesnaževanja podtalnice. Vprašanje je le, kaj bomo storili v začetku prihodnjega leta, saj se izboljšanje kakovosti podtalnice pozna šele pet let po tem, ko kmetje prenehajo uporabljati atrazin. Kje bomo dobili dovolj vode za "redčenje", da bo iz pip pritekla voda v skladu z novimi dovoljenimi mejnimi vrednostmi?

Resnična obremenjenost ni znana...

Mag. Slavko Lapajne iz Inštituta za varstvo okolja pri ZZV Maribor je pred dvema letoma izjavil, da so vsebnosti pesticidov dobro znane na vodnih zajetjih (črpališčih), vendar je vsebnost pesticidov in drugih spojin precej teže spremljati v omrežju. "Vsebnost in porazdelitev pesticidov nista natančno znani in zato tudi ni znana resnična obremenjenost prebivalstva s temi nevarnimi spojinami."