V Združenih državah Amerike so v zadnjem času ponovno našteli večje število okužb z bakterijo E.coli, ki je pri bolnikih povzročila prebavne motnje, drisko, z njo povezano dehidracijo in povišano telesno temperaturo. Ker se v ZDA s to bakterijo vsako leto okuži okoli 73.000 ljudi, približno 60 pa jih umre, so ameriške oblasti že reagirale. Center za nalezljive bolezni pospešeno išče izvor okužene špinače, ki je tokratni krivec za epidemijo, ljudi pa opozarja, naj se zaužitju omenjene zelenjave izogiba.
Bakterija E.coli, ki vsake toliko časa razsaja po Ameriki, prizadene človekova prebavila, kar pa ne pomeni, da se lahko okuži le ta človeški organ. "Bakterija E.coli ima številne podtipe, zdravniki jim pravimo sevi, ki povzročajo zelo različne bolezni. Del teh bakterij sploh ni virulenten, torej ne povzroča nobene bolezni," poudarja dr. Matjaž Jereb iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Kliničnem centru. Tako lahko bakterija naseljuje človeška prebavila brez povzročanja škode in živi v sožitju s človeškim organizmom. Na drugi strani tudi virulentne bakterije napadajo številne organe. Po Jerebovih besedah so najpogostejše okužbe prebavil, okužbe zgornjih in spodnjih sečil ter sistemske bakterijske okužbe oziroma sepse.
največja nevarnost je dehidracija
V razvitem svetu, in sicer v Združenih državah Amerike, Kanadi in Veliki Britaniji, povzroča največ okužb prebavil posebna vrsta bakterije, ki se imenuje intrahemoragična E.coli. Prenaša se prek ust z vnosom kontaminirane hrane, znani pa so tudi primeri prenosa okužbe s človeka na človeka. Bakterija se največkrat zadržuje v neprekuhanem ali premalo pečenem govejem mesu, svežem sadju in zelenjavi ter predvsem stoječi vodi, zato so lahko vir okužbe tudi bazeni. Do bolezenskih znakov, in sicer driske, prebavnih krčev, bruhanja ter povišane temperature pride dva do tri dni po vnosu bakterije v organizem. Okužbe prebavil se zdravijo simptomatsko, to pomeni, da "lajšamo bolnikove težave, znižujemo morebitno povišano temperaturo, predvsem pa skrbimo za hidracijo. Ob takem zdravljenju težave izginejo po sedmih do desetih dneh in obisk zdravnika ni obvezen," razloži dr. Jereb. Za razliko od okužb sečil, pljuč, kosti, osrednjega živčevja se okužbe prebavil ne zdravijo z antibiotiki, saj lahko slednji po Jerebovih besedah povzročijo več stranske škode kot koristi. Kljub načeloma nenevarni okužbi pa je izredno pomembno nadomeščanje tekočine. "Dehidracija je namreč največja nevarnost, ki lahko vodi do drugih resnejših zapletov, ogroženi so predvsem majhni otroci," opozori dr. Jereb in doda, da lahko pride pri določenem odstotku ljudi do izvenčrevesnih zapletov, kot je okvara in odpoved ledvic, kar privede do doživljenjskega zdravljenja z dializo ali celo smrti.
ustrezna prehrana najboljša preventiva
Za razliko od Severne Amerike v Sloveniji in Evropi nasploh epidemij z introhemoragično E.coli ne poznamo. "Z njo se soočimo zelo redko, še bolj redki so primeri okužbe z drugimi vrstami te bakterije," pove dr. Matjaž Jereb. Razlog za tako razliko med ZDA in našo državo vidi Jereb v različnem načinu priprave hrane prebivalcev obeh držav: "Pri nas hrano tradicionalno prekuhavamo, kar je najboljši način preprečevanja okužb s to vrsto E.coli, medtem ko imajo v ameriškem prostoru ogromno restavracij s hitro in zato neprimerno pripravljeno hrano." Če torej kontaminirano hrano kuhamo pri 75 stopinjah za 10 minut, uničimo vse bakterije in hrana je varna za uživanje. Pogosteje, a še zmeraj redko, se v Sloveniji pojavlja bakterija, ki povzroča potovalno drisko, vendar je ta praviloma lažja in ne pušča posledic. Z njo se okužijo ljudje, ki potujejo v Afriko in Azijo ter dežele, kjer je raven higiene nasploh nižja. Tem popotnikom dr. Jereb svetuje uživanje le prekuhanega mesa in zelenjave, sadja z lupino, kot so banane in pomaranče ter pitje le ustekleničene mineralne vode.