Tako v teh dneh to zgodbo rad pove legenda dirke Po Sloveniji Boris Premužič. "Drvela sva z Vršiča, polagal sem čez ovinke in kar vedel sem, da Vino vsega ne bo mogel za mano zvoziti. Padel je pod serpentino. Povsem nov merilec je zelo dolgo iskal. Verjetno je zaradi tega v nadaljevanju kariere pravilno treniral," ima to zgodbo dobrodušni Premužič vedno na zalogi. Tudi tako se je obračalo življenje letošnjemu junaku Vuelte.
No, Vinokourov se dogodka pred desetletjem, ko je na dirki Po Sloveniji že slovel kot popoln kolesar, verjetno komaj spomni. Le kje so končale majice vodilnega na gorskih in letečih ciljih, ki jih je tedaj osvajal? Zagotovo pa se spomni, da se je kot reven kolesar z vzhoda za hrano in stanovanje ponujal eni od slovenskih ekip, a ga je šef vzvišeno zavrnil, češ da imajo takih, kolikor hočejo. No, Vino je naslednje leto (1997) že podpisal za francoski Casino, za katerega je vozil tri leta. V olimpijskem letu 2000 je prestopil v nemški Telekom (T-Mobil) ter tedaj že zmagal na etapi na Vuelti in osvojil srebro na olimpijskih igrah v Sydneyju za Janom Ullrichom. V njegovi senci je bil do lani. Tudi ko je bil tretji (2003) in peti (2005) na Tour de France, je bil Ullrichov vodonoša.
Pred letošnjo sezono ga je za kapetana, ki bo imel en sam cilj, zmagati na Tour de France, zvabil v Španijo Manolo Saiz. Ekipa Liberty Seguros je veljala za eno najmočnejših. A afera Puerto je vse obrnila na glavo. Najprej so njegovi prijatelji na čelu z ministrskim predsednikom 15-milijonskega Kazahstana Danielom Akhmetovim, ki je tudi predsednik kazahstanske kolesarske zveze, od suspendiranega Saiza odkupili celo ekipo, ki je ostala brez ameriškega sponzorja Liberty Seguros. Vinokourov ima po svoje tudi srečo, saj je pod Kazahstanom nekaj največjih svetovnih zalog plina. Potem je celo predsednik Kazahstana Nursultan Nazarbajev lobiral pri francoskem predsedniku Jacquesu Chiracu, da so ekipo obdržali na seznamu ekip za Tour, kot je tedaj razkril Andrej Kašečkin, prvi pomočnik na Vuelti. A tudi to ni pomagalo. Ekipa je sicer dobila zeleno luč UCI, a ker so zaradi vpletenosti v afero Puerto zadnji dan morali umakniti kar pet od devetih kolesarjev, ki so jih že prijavili za dirko (Paulinho, Nozal, Beloki, Contador, Davis), ekipa ni mogla štartati, saj mora imeti vsako moštvo po pravilniku UCI vsaj šest kolesarjev.
Vuelta je bila tako njegov veliki cilj. "Zmaga je zame veliko zadoščenje," je povedal po 51. zmagi v karieri, do katere mu je pomagala najmlajša ekipa Astana (povprečje 26 let) in najmanj izkušena. Šesterica je prvič vozila tritedensko dirko.
Ob vseh dopinških aferah Vinokourov ni bil nikoli tudi sam vpleten. No, z izjemo dogodka, ko so ga skupaj z Kašečkinom "vampirji" dopinške kontrole UCI pred eno izmed etap na letošnji Vuelti zamudili, ko sta že odšla z avtobusom na štart. Kdor razmišlja lumpasto, je pomislil na beg. Ob vsem je Vino obdržal karakter in samozavest. Eno od zmag je posvetil bivšemu športnemu direktorju Manolu Saizu, za katerega je ob izbruhu afere dejal, da je primeren le za delo v zakotni kolesarski trgovini. Ko so ga spraševali o ekipi Astana glede dileme za licenco UCI za Pro Tour, je Vino pripomnil: "Ali dobimo licenco Pro Toura ali ne, mi bomo velike dirke vozili." No, za kolesarstvo bo napredek že to, če bo Vino po lanski Vuelti (Heras), letošnjem Giru (Basso) in Touru (Landis) morda končno le tisti kolesar, ki je bil najhitrejši na cesti in bo okronani zmagovalec.