Na slovenskih avtocestah se cestnina pobira od leta 1973, ko je bila zgrajena prva slovenska avtocesta Vrhnika–Postojna. Za pobiranje cestnin v Sloveniji se uporabljata dva sistema, in sicer odprti ter zaprti. Najznačilnejši odprti sistem je na dolenjski avtocesti, ki omogoča, da se številni vozniki izognejo plačilu cestnine z obvozom cestninske postaje Dob po lokalnih cestah skozi Radohovo vas in Ivančno Gorico. Zaprt sistem pa je na primorski avtocesti, kjer vozniki nimajo nobene možnosti izognitve plačilu cestnine. Na novih avtocestnih odsekih DARS uvaja odprt cestninski sistem, ki je posledica stanja pred začetkom gradnje avtocestnega križa in je bil leta 1993 narejen v skladu s tedanjo evropsko prometno politiko.

DARS danes pobira cestnino na 211 kilometrih avtocest in hitrih cest na štirinajstih cestninskih postajah na 98 cestninskih stezah. Slovenija je velik korak v sistemu avtomatskega cestninjenja storila že leta 1995 z uvedbo sistema avtomatskega plačevanja cestnine brez ustavljanja vozil na cestninskih postajah, tako imenovanega ABC. Prednost tega sistema je povečana prepustnost stez na cestninskih postajah, prva leta pa je bil za uporabnike bolj zanimiv, kajti popusti za lastnike tablic ABC so bili vsaj v začetku večji kot danes. Sistem ABC je predvsem hitrejši. Prepustnost steze ročnega sistema znaša okoli 200 vozil na uro, medtem ko sistem ABC »zmore« kar 1200 vozil na uro, kajti to je cestninjenje brez ustavljanja. Danes v Sloveniji ABC-tablice uporablja že kar okoli 40.000 voznikov...

(Več v tiskani izdaji Nedeljca)