Pri rasti gre sicer za dvojni proces: na eni strani za rast, kar pomeni večanje dimenzije telesa, dolžine, obsega glave, trupa in okončin, na drugi strani pa za funkcionalne spremembe, ki se odražajo v dozorevanju tkiv, organov in organskih sistemov. To se kaže v psihomotoričnem razvoju otroka. Na rast otrok namreč vpliva več dejavnikov.
"Pomembni so dedni faktorji, ki vplivajo tako, da so otroci visokih staršev višji od tistih, ki imajo starše manjše rasti. Drugi pomemben dejavnik so hranila - otroku mora biti na voljo dovolj beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob. Pri nas s tem sicer ni večjih težav. Rast je odvisna tudi od spola. Dečki so ob rojstvu v povprečju nekoliko težji in daljši od deklic. Nato deklice do pubertete rastejo hitreje, ker pa se puberteta s pospešeno rastjo pri deklicah pojavi dve leti prej kot pri dečkih, se njihova rast tudi prej konča. Najbolj pomemben za rast otroka je rastni hormon, poleg njega pa še ščitnični hormoni, inzulin in ženski ter moški spolni hormoni," razlaga dr. Ciril Kržišnik, direktor Pediatrične klinike v Ljubljani. Obstajajo pa tudi hormoni (glukortikoidi oziroma hormoni nadledvične žleze), ki zavirajo rast otroka.
ZAKAJ NIZKA RAST
Za nizko rast je najpogosteje kriva tako imenovana konstitucionalna nizka rast. Pojavi se pri otrocih staršev povprečne višine, pri katerih kosti dozorevajo nekoliko počasneje. Ti otroci v povprečju rastejo dlje časa od vrstnikov, njihova končna višina pa se giblje v območju višine njihovih staršev. Drugi najpogostejši vzrok za nizko rast je družinska genetska nizka rast. Starši so manjši od povprečja, to pa se prenese tudi na otroka: dozorevanje okostja sicer poteka normalno, končna višina pa je nizka. Možna je tudi kombinacija konstitucionalne in družinske genetske nizke rasti.
Nizka rast je lahko povezana tudi z različnimi bolezenskimi stanji:
Pomanjkanje rastnega hormona. Ti otroci rastejo bistveno počasneje od vrstnikov in imajo poseben videz (okrogel obraz, štrleče čelo, ploščat nos in majhno čeljust, zaradi česar zobje nepravilno izraščajo). Zaradi nepravilne rasti žrela imajo visok glas. Značilno je še, da se jim v predelu trebuha kopiči maščevje, dečki pa imajo tudi manjše spolovilo. Njihove kosti dozorevajo počasi.
Kostne bolezni. Najbolj znana je ahondroplazija, pri kateri kosti rastejo pravilno v širino, ne pa tudi v dolžino.
Kronične bolezni. Na nizko rast vplivajo srčne hibe, kronične bolezni dihal, na primer astma, in sicer zaradi uživanja glukortikoidnih zdravil, ki lajšajo dihanje, hkrati pa tudi zavirajo rast. Sem sodijo tudi težje okvare ledvic in jeter ter presnovne bolezni.
Vzrok za motnje v rasti je tudi primordialna nizka rast, o kateri govorimo takrat, ko se otrok rodi z nizko porodno težo in dolžino, torej zahiran. Razlogov za to je več: lahko gre za okvaro posteljice oziroma placente zaradi okužbe matere med nosečnostjo, jemanja nekaterih zdravil (na primer antiepileptikov), presnovnih bolezni ali za neustrezno prekrvavljenost placente. Do zahiranosti lahko pride tudi zaradi različnih kromosomskih anomalij in bolezenskih stanj.
RASTNI HORMON
Večina teh otrok pa zaostanek v rasti nadoknadi do drugega leta starosti, pojasnjuje Kržišnik. Pri približno 10 do 15 odstotkih teh otrok do te pospešene rasti ne pride, zato jih zdravijo z rastnim hormonom. Kljub uspešnemu zdravljenju so otroci, ki se rodijo z majhno težo in dolžino, v odrasli dobi bolj nagnjeni k boleznim srca in ožilja, sladkorni bolezni, debelosti, koncentraciji visokih maščob in zvišanemu krvnemu tlaku.
Na nizko rast vplivajo še kromosomopatije oziroma kromosomske nepravilnosti, kakršna je na primer Turnerjev sindrom, ki se pojavlja pri deklicah, ki jim manjka en spolni kromosom.
