Igralne karte

"Zanimam se za zgodovino igralnih kart," nam piše bralec A. K. iz Ljubljane.

Igralne karte, ki so služile preganjanju dolgega časa, neštetokrat tudi pridobivanju (in žal izgubljanju) premoženja, ki so jih mnogi uporabljali za dokazovanje svoje nadmoči nad šibkejšim nasprotnikom, za prerokovanje takšne in drugačne prihodnosti, oboževane in preklete karte, imajo zelo pisano in zanimivo zgodovino.

Domovina kart naj bi bila nekje v osrednji Aziji, od koder se je igra širila proti vzhodu (Kitajska, Koreja), jugu (Indija) in zahodu (Afganistan, Iran, arabske dežele in končno Evropa). Po starih kitajskih virih so se igre s kartami pojavile leta 1120 na cesarskem dvoru kot zabava cesarskih priležnic. V Evropi so karte omenjene v kroniki Sandra de Pipozza leta 1299. Znano je, da so leta 1379 v Viterbu (Italija) igrali igro z imenom nagib, ki je obenem s tarokom najstarejša poznana igra s kartami v Evropi. Pri nas so se pojavile karte med 13. in 15. stoletjem. Leta 1488 je takratni škof v Omišlju svoji duhovščini pod kaznijo prepovedal hazardne igre s kartami. Danes uporabljajo tri vrste po obliki različnih kart: francoske, nemške in italijanske. Francoska oblika igralnih kart se je udomačila tudi pri nas: srce in karo sta rdeče barve, pik in križ pa črne. Besede pomenijo v francoščini: srce - coeur, karo - carreau, križ - trefle (deteljica) in pik - pique (vrh kopja). Snop šteje 52 ali 32 kart (za nekatere igre dodajajo še figuro jokerja). Številka 52 ustreza 52 tednom v letu, štiri barve pa pomenijo štiri letne čase, vsak od njih šteje 13 tednov, od tod štirikrat po trinajst kart. Vsaka serija kart ima po tri figure, po enega asa in po devet kart s številkami od 2 do 10. Karte uporabljamo pri igrah na srečo: pasjansi, bridžu, vistu, pokru, remiju, kanasti, šnopsu, ajncu, črnemu petru, če naštejemo samo najbolj znane, in za prerokovanje usode. To je bilo zelo razširjeno v Franciji sredi 18. stoletja, liki na francoskih kartah pa predstavljajo naslednje osebe:

Četverica kraljev predstavlja kralje nekdanjih velikih kraljestev: francoskega, židovskega, rimskega in grškega. Srčni kralj je Karel Sedmi (nekaj časa Karel Veliki), pikov David, karov Cezar, križev pa Aleksander Veliki.

Kraljice so: srčna - Judita (slavna židovska junakinja), pikova - Atena Palada, karova - Rahela (svetopisemska oseba), križeva - Marie d'Anjou, žena Karla Sedmega, nekaj časa Ivana Orleanska.

Fantje: srčni je Lahire (eden najbližjih sodelavcev Jeanne d'Arc), pikov Hogier (legendarni vitez Karla Velikega), karov Hektor (trojanski junak), križev Lancelot (vitez iz omizja kralja Arturja).

Na nemških kartah vidimo liste, kraguljčke, srce in želod; na italijansko-španskih pa čaše, sablje, denar in palice. V 17. stoletju so v Veliki Britaniji izumili karte z dvema glavama, takšne, kot so še sedaj. Med revolucijo v Franciji, leta 1789, so se zabavali s kartami, na katerih so bili upodobljeni Platon, Kato, Brut ter boginje vrline in poštenja. Seveda so te karte kaj kmalu prešle v pozabo. V teku stoletij so se pojavile karte z vzgojnimi motivi, z motivi iz zemljepisa, zgodovine, filozofije in celo iz gastronomije.

Nekaj posebnega so bile tudi taboriščne karte, ki jih je z motivi iz taborišča ustvaril naš arhitekt Peter Kobe.

Počasne in hitre živali

"Po naravi sem zelo radovedna in bi rada vedela, katere živali so najhitrejše in katere najbolj počasne," piše bralka C. F. iz Ljubljane.

Najhitrejša kopna žival na svetu (na krajše razdalje, do 550m) je gepard ali čita (Acinonyx jubatus), ki živi v savanah vzhodne Afrike, Irana, Turkmenije in Afganistana. Njegova največja hitrost je do 115km/h, toda že po treh minutah take dirke žival tempo zmanjša. Nekateri trdijo, da lahko gepard dirja do 145km/h, strokovnjaki pa temu ne verjamejo. Najhitrejša žival na dolge proge je neke vrste antilopa (Antilocapra americana), ki s hitrostjo 85km/h lahko teče več kot četrt ure. Najhitrejši morski sesalec je kit ubijalec (Orcinus orca), ki lahko pod vodo doseže hitrost 55,5km/h. Med kopnimi živalmi naj omenimo še leva, ki doseže hitrost 75km/h, dober dirkalni konj pa dirja s hitrostjo 55 do 60km/h.

Najhitrejše živo bitje je sokol selec (Falco peregrinus), ki doseže celo 360km/h, seveda samo pri strmoglavljenju z višine 700m, in to le za zelo kratek čas. Tudi pri pticah imamo rekorderje na kratke proge - priba (Vanellus vanellus) lahko z ugodnim vetrom v hrbet preleti 3500km v 24 urah. Tudi kraljevski orel doseže zavidanja vredno hitrost 190km/h.

Najpočasnejši sesalec na svetu je triprsti lenivec (Bradypus tridactylus), ki živi v tropski Ameriki. Njegova povprečna hitrost na tleh je 1,83 do 2,44m/min, (skoraj 150m/h), če pa se plazi po drevju, "pohiti" celo do 4,27m/min oz. 0,27km/h - toliko kot orjaška želva. Vrtni polž "brzí" s tako ihto, da potrebuje za kilometer prehojene poti 23 dni, to je 1,8m/h.