Dr. Miha Adamič z Biotehniške fakultete, ugleden strokovnjak za velike zveri, pa je po drugi strani prepričan, da je uvedba mrhovišč korak stran od reševanja problema, ki po njegovem kaže, da pristojni ne znajo ločiti vzroka od posledic.
"Osnovni problem je v tem, da smo medveda desetletja hranili in ga s tem postopno navajali na človeka. Z mrhovišči pa ga v nobenem primeru ne bomo zadržali v hosti, saj ni neumen. Če ima namreč na pašniku svežo ovco, ki jo sliši in voha, ne bo iskal smrdljive krave na mrhovišču," je slikovit profesor Adamič.
V Sloveniji so za obdelavo velike uplenjene divjadi registrirani štirje obrati: Nimrod, Gozdič, Srna in Divjačina Meglen. Ti obrati so po podatkih veterinarske uprave lani odkupili 57 rjavih medvedov (iz narave jih je bilo izločenih kar 95!), samo letos pa je bilo v promet oddano meso 41 medvedov. Tomaž Šlibar, tehnični direktor Nimroda, pravi, da na leto prevzamejo in obdelajo od 40 do 60 medvedov, kar ni velika količina, zato jih prepoved uživanja medvedjega mesa ne bo bistveno prizadela. "Škoda je le, da bodo medvedi v prihodnje morali v Koto, vzdrževanje mrhovišč pa bo za državo velik strošek, saj jih ni mogoče zalagati s čimer koli, zato bo potreben stalen nadzor nad njimi," opozarja Šlibar.
Zanimivo je, da je meso medveda za sto odstotkov dražje od preostalega divjačinskega mesa, a v slovenskih gostinskih objektih njegovih "odjemalcev" kljub temu ne manjka. "Tujci, zlasti Avstrijci in Hrvati, zelo povprašujejo po medvedjem mesu, in če ga ne bomo smeli več prodajati, to ne bo poseben problem, bo pa v naši gostinski ponudbi nekaj manjkalo, kajti od vsega divjačinskega mesa kakšnih trideset odstotkov prodamo prav medvedjega, porcija pa stane 5500 tolarjev, kar je dokaj drago," priznava Janez Bratovž, lastnik restavracije JB v Podvinu. Medvedje pečenke imajo že 13 let na jedilniku tudi v Gostilni pod Slavnikom, Igor Čendak pa pravi, da se jim bodo zlahka odrekli: "Medvedov je preveč, odkar mrhovišč ni več, zato je bolje poskrbeti za varnost ljudi kot za njihove želodce."