Po tem predlogu naj bi o vpisu na želeno šolo odločale zaključne ocene obveznih predmetov in splošnega učnega uspeha v 7., 8. in 9. razredu (in ne samo v 9. razredu, kot je to bilo letos). Sporno ponderiranje naj bi ukinili, prav tako zelo kritizirano možnost, da si kandidati del točk pridobijo s priznanji na tekmovanjih, z obiskovanjem glasbene šole, s športnim statusom in drugimi dosežki po izbiri srednjih šol. V primeru, da se bo za vpis v izbrano srednjo šolo potegovalo več kandidatov z enakim številom točk, bodo izbiro med njimi po tem modelu opravili nekoliko drugače. 70 odstotkov točk bodo učencem prinesle zaključne ocene obveznih predmetov in splošnega učnega uspeha v zadnjih treh razredih, 30 odstotkov pa dosežki na nacionalnih preizkusih znanja iz slovenščine in matematike. S tem da bi rezultate nacionalnih preizkusov znanja (NPZ) uporabili le kot "dodatno oziroma podrejeno merilo in ob pogoju soglasja učencev", bi po mnenju predlagateljev predloga ohranili koncept NPZ - "vpogled v kakovost vzgojno-izobraževalnega dela". Zakaj bi se ta koncept porušil in zakaj bi kršili zakon (to je bil ključni razlog, da so lani iz meril izločili rezultate ekstercev), če bi NPZ-je uporabili pri izbiri vseh kandidatov na šolah z omejenim vpisom, v utemeljitvi predloga, ki sta ga podpisala strokovna direktorica dr. Natalija Komljanec in svetovalec dr. Branko Slivar, niso zapisali. Prav tako ni pojasnjeno, kaj bi pomenilo, če učenci ne bi dali soglasja k uporabi ekstercev pri izbiri kandidatov z enakim številom točk.

Po prvih neuradnih glasovih sodeč bo tudi tokratna razprava v strokovnem svetu burna, saj po mnenju tistih, ki menijo, da so bila letošnja merila premalo premišljena, novi predlog pomanjkljivosti ne odpravlja. Če drži, da so učenci in starši zaradi letošnjega izbirnega sistema bolj pritiskali na učitelje zaradi ocen - zaradi česar se je letos povečal delež odličnih - se bodo ti pritiski le še okrepili, pravijo. Učenci bodo namreč točke z ocenami iz vseh obveznih predmetov po novem zbirali tri in ne več samo zadnje leto devetletke. Dobra plat večletnega zbiranja točk je morda le v tem, da se ne bo moglo zgoditi, da bo eno "slabo" leto odločalo o vpisni "usodi" učenca. Zastavlja pa se tudi vprašanje, ali ne bo strokovni svet, če bo potrdil predlagana merila, pravila igre spreminjal za nazaj: učenci, ki se bodo v srednje šole vpisovali prihodnje leto, bodo namreč šele septembra izvedeli, da bodo o vpisu na izbrano šolo z omejitvijo vpisa odločale tudi ocene iz 8. in 7. razreda. Kritiki letošnjega sistema in predlaganih novih meril opozarjajo še na to, da so imeli učenci po sistemu, ki je veljal prejšnja leta, možnost, da so eksterce iz matematike in materinščine pisali dvakrat; NPZ-je namreč učenci opravljajo le enkrat.

Kako se bo jutri odločil strokovni svet za splošno izobraževanje, ki je prvi dve različici vpisnih meril (ena je vsebovala nekakšne sprejemne izpite na srednjih šolah) junija zavrnil, je težko predvideti. Vsekakor časa za odločanje nima več veliko: 1. september, začetek novega šolskega leta, ko bo treba učence seznaniti s pravili, ki bodo veljala ob vpisu, se nezadržno bliža...