Med svečano podelitvijo se je ob CSU zbralo nekaj deset nezadovoljnih slovenskih Američanov, ki so na miren način in s transparenti izražali nasprotovanje Kučanovemu doktoratu. Prav med slovesnostjo so gledalcem tudi delili letake z razlogi, zakaj Kučan ne bi smel dobiti častnega doktorata CSU.

Svečanosti v CSU so se poleg Kučana udeležili tudi veleposlanik Slovenije v Washingtonu Davorin Kračun, generalni konzul Slovenije v Clevelandu Tone Gogala ter rektor Univerze v Ljubljani Jože Mencinger in direktor ljubljanskega Kliničnega centra Primož Rode.

V uradni obrazložitvi Kučanovega doktorata piše, da je pomagal spremeniti tok zgodovine za Slovenijo, ki bo prihodnji mesec praznovala deseto obletnico samostojnosti. Slovenci so ga zaradi tega razglasili za najpomembnejšega domačega državnika 20. stoletja. "Razglasili ste svojo privrženost spoštovanju političnih svoboščin in človekovih pravic, vaš dramatičen odhod s kongresa jugoslovanske komunistične partije leta 1990, pa je pomenil konec komunistične partije in prvi korak na poti k neodvisni Sloveniji," med drugim piše v obrazložitvi, kjer je omenjeno tudi mednarodno priznanje Kučanu zaradi njegovega prispevka k miru, stabilnosti in sodelovanju v Evropi.

Kučanova komunistična preteklost pa je bila po besedah enega od organizatorjev protesta pred univerzo, profesorja Eddija Gobca, eden od glavnih razlogov za nasprotovanje podelitvi častnega doktorata. "Tovariš Kučan še do danes ni javno obsodil komunizma in nadaljuje s starimi metodami dela," je dejal Gobec in dodal, da je skupina protestikov ogorčena tudi zaradi Kučanovega nadzora nad slovenskim medijskim prostorom, ki bi potreboval več pluralnosti in manj napadov na nadškofa Rodeta, Janeza Janšo, Lojzeta Peterleta in Andreja Bajuka. Izražali so nezadovoljstvo nad počasno denacionalizacijo, gospodarskim kriminalom. Gobec je pojasnil, da so ameriški Slovenci na CSU poslali več kot 30 protestnih pisem, bilo bi pa jih še več, če ne bi tako pozno izvedeli, da bo Kučan dobil doktorat.

Predsednik Kučan, ki se z demonstranti ni srečal, je kasneje novinarjem dejal, da so različna mnenja v demokratični družbi nekaj normalnega, vendar pa bi raje videl, če bi mu ljudje sami povedali, kaj jih moti. Protestniki po predsednikovih besedah niso skušali priti v stik z njim, sam pa naj bi skušal navezati stike z istimi ljudmi že med prvim obiskom Clevelanda leta 1994, vendar naj ti ne bi pokazali zanimanja. Protest s pestrimi transparenti, na katerih so Kučana enačili s Fidelom Castrom, Stalinom, Titom, CSU pa z jedrom komunistične propagande, se je sicer hitro končal, takoj ko je predsednik zapustil svečanost.

Kot so povedali viri iz vrst ameriških Slovencev, naj bi med protesti v resnici šlo za stare osebne in politične zamere med samimi Slovenci v Clevelandu, ki so bili enotni le kratek čas pred in po osamosvojitvi Sloveije, ko naj bi zbrali tudi več kot pol milijona dolarjev, napisali na kupe pisem kongresnikom in Beli hiši ter si na druge načine prizadevali za demokratično Slovenijo. Profesor sociologije z univerze Kent State Gobec ni v najboljših odnosih z nekdanjim profesorjem ekonomije na CSU Karlom Bonuttijem, sedanjim veleposlanikom Slovenije v Vatikanu, ki naj bi bil glavni pobudnik za podelitev doktorata slovenskemu predsedniku. CSU sicer že 30 let sodeluje z ljubljansko univerzo, in kot je dejal Jože Mencinger, naj bi se to sodelovanje, ki je v zadnjih letih malce zaspalo, kmalu spet okrepilo. Mencinger je dejal, da so Amričani pokazali velik interes, še posebej glede tehničnih ved, kjer študentov primanjkuje tako v ZDA kot v Sloveniji.

Kot ponavadi ob obisku slovenskega državnika v ZDA, je tudi tokrat beseda tekla o pridruževanju zvezi NATO, o čemer se je Kučan pogovarjal z republikanskim senatorjem slovenskega rodu Georgem Voinovichem. Slednji odločno zagovarja izdajo povabila Sloveniji že na naslednjem vrhu zveze v Pragi prihodnje leto. Po besedah veleposlanika Kračuna si Slovenija prizadeva pridobiti ključno podporo med ameriškimi senatorji, pri čemer naj bi se mnenje precejšnjega dela obračalo v prid nadaljnje širitve. Kučan je ponovil Voinovicheve besede, da naj bi tudi administracija po novem z večjo naklonjenosto gledala na širitev zavezništva, predsednik sam pa meni, da bo morala Slovenija še naprej sodelovati v mirovnih operacijah, sodelovati pri urejanju razmer na Balkanu ter pridobiti zaveznike tudi med evropskimi članicami.