Ateroskleroza je bolezen, ki običajno prizadene več kot eno samo ožilje v človeškem organizmu. Razumevanje vzrokov nastanka ateroskleroze se je v zadnjem desetletju pomembno izboljšalo, s tem pa tudi možnosti za preventivno delovanje in učinkovitejše zdravljenje.
Bolezni srca in ožilja predstavljajo osnovni vzrok umrljivosti v deželah blagostanja. Epidemiologi sodijo, da skoraj 30 odstotkov ljudi, ki so starejši od 65 let, živi s simptomi in znaki ishemične bolezni srca, okoli 10 odstotkov pa jih ima žilno bolezen. Med pomembnimi zapleti ateroskleroze je tudi možganska kap, ki v evropskih državah prizadene od 60 do 400 ljudi na 100.000 prebivalcev na leto. Možganskožilna bolezen je tako med glavnimi vzroki smrti. Zapleti ateroskleroze se običajno klinično izrazijo takrat, ko obsežen strdek v arterijskem delu ožilja pomembno zoži ali zapre žilo. S tem ovira dotok arterijske krvi v tkivo in onemogoči pritok kisika in hranil. Glede na organ, ki je prizadet, se težave izrazijo različno.
ZLEPLJENJE TROMBOCITOV
V razvoju arterijske tromboze imajo pomembno vlogo krvne ploščice, trombociti, katerih zlepljanje povzroči nastanek krvnega strdka. V številnih deželah, tudi v Sloveniji, so v preteklosti sprejeli priporočila o uporabi zdravil, ki zmanjšujejo zlepljanje trombocitov in s tem zmanjšujejo tveganje zamašitve žile s strdkom. Med zdravili, ki jih imenujemo antiagregacijska, je tudi aspirin - acetilsalicilna kislina. To zdravilo je med najpogosteje predpisanimi zdravili na svetu, v obsežnih študijah so potrdili njegovo učinkovitost in varnost. Učinek acetilsalicilne kisline se izrazi zlasti v antiagregacijskem delovanju (odmerek 60-325 miligramov). Deluje tudi proti povišani telesni temperaturi (odmerek približno 650 miligramov) in protibolečinsko (odmerek 2-4 grame).
Z merjenjem zlepljanja oziroma agregacije trombocitov so raziskovalci ugotovili različno odzivnost bolnikov na acetilsalicilno kislino in zato spremenjeno terapevtsko učinkovitost. Na uspešnost aspirina pomembno vpliva sočasna uporaba nekaterih drugih zdravil, presnova zdravil v jetrih in izločanje prek ledvic. Medsebojni učinki zdravil lahko učinek enega izničijo ali ojačajo in s tem privedejo do resnih zapletov zdravljenja.
ZAPLETI ZDRAVLJENJA
Med najpomembnejšimi resnimi zapleti zdravljenja z antiagregacijskimi zdravili so krvavitve iz prebavne cevi in razvoj peptične razjede, ulkusa dvanajstnika ali želodca. Peptična razjeda običajno nastane zaradi neskladja med agresivnimi dejavniki in dejavniki okrnjene obrambne sposobnosti sluznice želodca ali dvanajstnika. Klinične raziskave so potrdile številne notranje in zunanje dejavnike (to so na primer hrana, kajenje, stres…), ki lahko vplivajo na razvoj peptične razjede želodca ali dvanajstnika. Med pomembnimi vzroki so poleg okužbe s Helicobacter pylori tudi uporaba nekaterih zdravil, še zlasti hkratna uporaba pripravkov acetilsalicilne kisline, nesteroidnih protivnetnih zdravil (NSAR) in kortikosteroidov. Izsledki študij so potrdili, da je tveganje za krvavitev iz zgornje prebavne cevi zaradi razvoja ulkusne bolezni ob jemanju majhnih odmerkov acetilsalicilne kisline večje (2 do 3-krat), če sočasno uporabljamo nesteroidna protivnetna sredstva. Še zlasti se tveganje poveča, če uporabljamo višje odmerke acetilsalicilne kisline ob uporabi naštetih zdravil ter ob tem uživamo tudi alkohol in kadimo.
POVEJTE, KATERA ZDRAVILA VSE JEMLJETE
Za starejše bolnike, ki imajo zaradi ishemične bolezni srca, prebolele možganske kapi, ateroskleroze ali motenj prekrvavitve pogosto predpisana antiagregacijska zdravila, je nujno, da se z izbranim zdravnikom posvetujejo o uporabi drugih zdravil, ki so jih predpisali specialisti različnih strok. Ti pogosto nimajo podatkov o uporabi vseh zdravil, ki ji bolnik uživa. Pri uporabi več zdravil hkrati je nujno upoštevati njihovo medsebojno učinkovanje, posebnosti presnove zdravil v starosti ob spremenjenem delovanju ledvic in jeter, spremenjene porazdelitve in kopičenja učinkovine v organizmu ter stopnjevanje neželenih učinkov. Ti učinki lahko pri bolniku kljub najboljšemu namenu privedejo do resnih in življenje ogrožajočih zapletov. Le izbrani zdravnik bo lahko natančno ovrednotil nujnost hkratne uporabe teh zdravil v prid bolnika in ocenil tveganje zapletov zaradi takšnega zdravljenja.
Doc. dr. Pavel Skok, dr. med., je zaposlen na Oddelku za gastroenterologijo in endoskopijo v Splošni bolnišnici Maribor.