Zaradi izrazito osebnega Hladnikovega pristopa, ki ga je zaznamoval njegov svobodni miselni tok, so bili njegovi filmi pogosto deležni nerazumevanja in celo obsojanja. Kot še piše spletni portal RTVS, se je Hladnik filmu zapisal že leta 1947, ko si je kupil kamero, posnel svoj prvi film, Deklica v gorah, in zanj leta 1952 prejel prvo nagrado na festivalu filmskih amaterjev v Salernu. Za režijo gledališke predstave Gospodična Julija Augusta Strindberga pa je prejel prvo nagrado na mednarodnem festivalu v Erlangenu.
S francoskim novovalovskim gibanjem se je spoznal med izpopolnjevanjem na visoki šoli IDHEC v Parizu v letih 1957-1960. V Franciji je sodeloval s pomembnimi režiserji, kot so Claude Chabrol, Philippe de Broca in Robert Siodmak. Te izkušnje so mu pomagale, da je že s svojim celovečernim prvencem Ples v dežju leta 1961 dosegel izrazno raven tedanjega evropskega modernizma. Hladnik v slovenski film ni vnesel le novega vala, pač pa ga je zaznamoval tudi s filmom noir. Ples v dežju je bil za tedanje slovensko občinstvo skoraj šokantna mračna melodrama z osebami, ki so skoraj obsojene na neuspeh. Film ne dopušča nobene rešitve, a vendar je Hladnik sicer mračen film "ožaril" s skoraj sanjskimi podobami, ki so zgodbi dodale nekaj pravljičnosti.Pozneje se je odvrnil od pesimizma, a je še naprej prisegal na izvirnost, domiselnost, nekonvencionalnost in sanjskost. Njegovi filmi, na primer Sončni krik, so bili občasno skoraj popartistične umetnine, pogosto pa so izzivali "konservativnost" slovenskega občinstva. To je veljalo tudi za Maškarado, ki je demaskirala na videz visoko moralnost družbe. Hladnik je nazadnje sodeloval pri projektu P.S. - Post Scriptum, pod katerega sta se kot režiserja sicer podpisala še Marcel Buh in Andrej Buh, še poroča RTVS.Umrl Boštjan Hladnik, "enfant terible" slovenskega filma
LJUBLJANA - V Ljubljani je danes v 78. letu starosti umrl slovenski režiser in scenarist Boštjan Hladnik, so za STA potrdili na Filmskem skladu RS. Hladnik je v 60-ih letih slovenski film približal tedanjemu evropskemu modernizmu. Njegovi celovečerni filmi so Ples v dežju, za katerega je sam napisal scenarij, Peščeni grad, tudi po lastnem scenariju, Erotikon, Maibritt, Sončni krik, tudi po svojem scenariju, Maškarada, Ko pride lev, Bele trave, Ubij me nežno in Čas brez pravljic. Posnel je še vrsto kratkih filmov. Leta 1999 je prejel Badjurovo nagrado.