Narcise so več kot le del naravne in kulturne dediščine Karavank, Gorenjske in Slovenije. So tudi zelo zanimiv primer sožitja med človekom in naravo, saj jih brez skrbne košnje domačinov ne bi bilo v tako bogatem številu. Kot je za STA pojasnila Marija Kalan s Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj, narcise na zaraščenih površinah ne rastejo, zato je potrebna kasna košnja travnikov po 20. juniju, ko čebulice že dozorijo in lahko naslednje leto znova obrodijo. Kalanova kmetom tudi odsvetuje zgodnjo pašo ovac, saj te jedo zelene poganjke.

Če se bo delež kmetijstva zmanjševal, potem bodo izginjale tudi obdelane površine in s tem bo konec narcisnih travnikov, je opozorila Kalanova. Ob tem je poudarila, da mora biti kmetijska obdelava okolju prijazna in sonaravna, takšna, ki ohranja travnike in habitate. Prav zato ima ohranjanje narcis posebno mesto v čezmejnem Phare projektu Karavanke Natura 2000.

Pri projektu, katerega namen je ohraniti biotsko raznovrstnost in podpirati trajnostni razvoj kmetijstva, gozdarstva in turizma, poleg jeseniške občine sodelujejo še Kranjska Gora, Žirovnica, Tržič in Jezersko, Kmetijsko gozdarski zavod Kranj, Zavoda RS za varstvo narave - Območna enota Kranj, Zavod za gozdove Slovenije - Območna enota Bled in Center za trajnosti razvoj Kranj ter partnerji iz Avstrije. Projekt, ki poteka od lanskega avgusta in se bo končal septembra letos, je vreden več kot 400.000 evrov, pri čemer je kar 90 odstotkov donacijskih sredstev, preostanek pa prispevajo občine.

Do sedaj so v okviru projekta že oblikovali predlog načrta upravljanja varovanih območij Natura 2000 v Karavankah, ki bo predstavljal izhodišče za ustanovitev regijskega parka Karavanke. V zaključni fazi je vzpostavljanje ali dodatno opremljanje šestih informacijskih središč. Karavanke dobivajo enotno grafično podobo, s katero se bodo pričele uveljavljati kot neprecenljiv del naravne dediščine. Pri koncu je izdelava naravovarstvene študije. Usposobljeni pa so bili tudi že novi informatorji za območje zahodnih Karavank.

Kot je pojasnil Uroš Brankovič s Centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj, bodo ob zaključku projekta organizirali še Dan Karavank, na katerem bodo dobrodošli prebivalci Karavank, obiskovalci in vsi ljubitelji narave.