Bejzbol je torej igra, pri kateri oseba s kijem v roki poskuša odbiti žogico, ki jo vrže metalec, nato pa se (uspešno) prebiti skozi štiri baze ter s tem osvojiti točko. Naloga obrambnih igralcev je, da z usnjeno rokavico na roki poskušajo odbito žogo prestreči in tako izločiti igralca v napadu. To je torej bejzbol, tu pa je še softbol (originalno softball), ki je poenostavljena oblika prvega. "Ključna razlika med igrama je v žogicah, ki so pri bejzbolu bele in manjše, pri softbalu večje in flouroscentno-rumene barve, kiji pa manjši in lažji (aluminijasti ali leseni op. a.). Omeniti je treba tudi prirejeno dimenzijo igrišča, ki znaša 60 odstotkov bejzbolskega. Igra softbola traja manj časa, drugačen pa je tudi način metanja žoge. Tu metalec žogo vrže pod pasom, medtem ko pri bejzbolu metalec žogo zaluča čez glavo," je glavne razlike med igrama opisal Igor Veselinovič , nekdanji predsednik in sekretar Zveze za baseball in softball Slovenije. Pri tem je opozoril tudi na najpogostejšo zmoto, ko je govora o obeh igrah. "Napačna delitev se glasi, da je bejzbol moška, softbol pa ženska igra. To seveda ni res, saj tako enega kot drugega igrata oba spola," je pojasnil. Sam pravi, da je bejzbol šah v kopačkah. Mnogi namreč menijo, da je to počasna in dolgočasna igra (traja od dveh ur in pol do treh ur pol) za gledalce, medtem ko je za igralce izredno dinamična. "Gre za šport individualcev, saj imajo igralci različne vloge na igrišču (metalec, odbijalec, lovilec... op. a.), ki morajo delovati kot moštvo med kolektivno igro," je svoj pogled razkril Veselinovič, ki se nad igro navdušuje od leta 1980, ko je prodal svoj set bobnov in si kupil prvo rokavico.

V Sloveniji imamo tri igrišča za bejzbol v Ljubljani (Golovec, Gunclje in Polje), še enega pa v Škofji Loki. "Zaresnih" ekip, ki se s tem ukvarjajo, pa je še celo nekoliko več (poleg omenjenih še v Kopru, Novem mestu in Mariboru). Prednost obeh iger, kot pravi Veselinovič, je, da so igralci lahko aktivni tudi po četrtem desetletju, kar velja tudi v Sloveniji - kar nekaj je namreč igralcev, ki v teh letih še vedno redno mahajo s kiji, se pehajo za žogico in tekajo sem ter tja od baze do baze. To pomeni, da se lahko aktivno s tem športom ukvarjate brez težav tudi tri desetletja. Seveda je za to treba imeti veliko volje, potrebnega je tudi nekaj odrekanja ter sreče pri poškodbah.

Ena izmed značilnosti je še, da gre za zabaven šport, ki se ga lahko loti vsak, v ospredju rekreativnih turnirjev, ki jih ni tako malo, kot bi si mislili, pa je druženje s prijatelji in ostalimi navdušenci.