Če v Katarju po športnih prireditvah ni moč na pivo ali brizganec, pa gledalci še dolgo lahko uživajo v ugodju, ki jim ga ponuja športno-infrastrukturno izjemno razvita dežela. V Dohi, kjer sicer prebiva tri četrtine katarskega življa, bodo v bližnji prihodnosti odprli že šesti štadion (skupna kapaciteta za okrog 150.000 gledalcev), da o drugih objektih niti ne govorimo (denimo o objektu Aspire, kjer je pod eno streho nogometno igrišče z umetno travo, ki ga z malim posegom preuredijo v velodrom, atletski štadion, olimpijski bazen ter še šest manjših dvoran za košarko, odbojko, borilne športe...). Večina, predvsem pa novi objekti, so namreč namenjeni 15. azijskim športnim igram, ki jih bodo v Dohi pripravili decembra letos in to v kar 39 disciplinah z udeležbo 45 azijskih držav z okrog 10 tisoč športniki, športnicami in spremljevalci. Zanje so zgradili naselje, ki bo pozneje največje "medicinsko mestece" v Aziji. Za Katarce, ki so sicer kar vešči priprave tekmovanj na visoki ravni (imeli so že SP v namiznem tenisu, vsako leto pa tudi teniške turnirje z visokim nagradnim skladom, avtomobilski reli, badminton in skvoš, sabljaški in konjeniški turnir za svetovni pokal ter občasno še kaj), so azijske igre izjemen in predvsem sila prestižen dogodek. Lotili bi se tudi olimpijskih iger, toda zaenkrat še ni moč spreminjati podnebja, na katarskem polotoku pa je bilo že pred dnevi prek 40 stopinj Celzija in le dva, trije meseci sredi naše zime so pri njih primerni za resne športne dogodke, a takrat drugod po svetu počivajo.

In kako se ob priložnostnem obisku deželice tam nekje na jugu Arabskega polotoka ne bi utrnila primerjava s Slovenijo, v prvi vrsti seveda kar zadeva športne objekte? Še dolgo se bomo nemara morali v primerjavi z njimi tolažiti z dejstvom, da gremo pri nas po tekmah na sesutih štadionih in zatohlih dvoranah vendarle lahko na pivo...