Žolč je nujen za presnovo maščob, po obrokih hrane se iz žolčnika in žolčnih izvodil izliva v dvanajstnik. Tudi izvodilo trebušne slinavke izliva svoje encime skozi isto ustje v dvanajstnik. Bolniki navadno opazijo zlatenico zaradi obarvanosti oči, beločnic in kože. Te znake največkrat opazimo pri boleznih jeter, žolčnika, žolčnih izvodil, trebušne slinavke in nekaterih krvnih boleznih.
RAZLIČNI VZROKI
Vzroki nastanka zlatenice so različni. Glede na mehanizem nastanka in vrsto bilirubina (direktni in indirektni), ki se pri zlatenici kopiči, navadno ločimo tri vrste bolezni. Jetrna zlatenica nastane zaradi obolenja jetrnih celic, ki niso sposobne normalne presnove in ne morejo izločati barvila v žolč. Ta oblika zlatenice nastane pri jetrnih boleznih, kot je npr. vnetje jeter, hepatitis, ali jetrna ciroza. Zaporna zlatenica nastane zaradi motenj odtekanja in zastoja žolča v izvodilih. Najpogostejši vzrok je zapora večjih žolčnih poti, ki je lahko delna ali popolna. Zaporo navadno povzročijo kamni, ki potujejo iz žolčnika in zamašijo glavni žolčevod, med redkejšimi vzroki so tumorji ali zožitve žolčnih poti ter tumorji ali vnetne spremembe v predelu glave trebušne slinavke.Redka oblika zaporne zlatenice nastane, ko žolč zastaja v manjših jetrnih vodih. Pri tej obliki je značilni klinični znak srbečica kože, ki se pogosto pojavi že pred zlatenico, ki bi jo zaznali ob pregledu. Ob motnjah odtoka se lahko razvije tudi vnetje žolčnih izvodil, holangitis. Navadno imajo ti bolniki poleg zlatenice še izrazito povišano telesno temperaturo in mrzlico. Pri bolnikih, ki imajo motnje odtoka žolča v dvanajstnik, ugotovimo značilno svetlo (sivo) obarvano blato (aholično) in temno obarvan urin, bolniki pogosto povedo, da ima barvo "temnega piva zaradi presnovnega produkta barvila, ki se izloča s sečem.
Redka oblika zlatenice je predjetrna zlatenica , povzroči pa jo prekomerni razpad rdečih krvničk, eritrocitov, in sproščanje hemoglobina iz teh celic. Iz hemoglobina nastane presežek barvila bilirubin, ki ga jetrne celice niso sposobne presnoviti zaradi preobremenitve. Tudi pri otrocih po porodu lahko nastane takšna oblika zlatenice.Med zelo redkimi vzroki zlatenice so podedovane motnje presnove barvila, hiperbilirubinemije. Nastanejo zaradi prirojenega pomanjkanja nekaterih encimov, ki sodelujejo pri presnovi bilirubina v jetrni celici.
DIAGNOSTIČNE METODE
Natančna opredelitev vzroka zlatenice je pomembna, saj nas usmerja v zelo različne načine zdravljenja. Pri odločitvah nam pomagajo podatki o prejšnjih boleznih ali potovanjih v druga okolja, o nastajanju zlatenice ali srbečici kože, bolečinah v trebuhu in drugih znakih, kot so zvišana telesna temperatura in splošno počutje. Bolniki ne smejo zamolčati morebitnih stikov z obolelimi ali okuženimi v rizičnih skupinah (npr. uživalci drog, menjavanje spolnih partnerjev...). Pomemben podatek je lahko tudi uporaba nekaterih zdravil, izpostavljenost škodljivim snovem na delovnem mestu ali količina zaužitega alkohola.Analiza teh podatkov ter skrbni klinični pregled nas usmerita v ciljni diagnostični postopek. Pri tem opravimo različne laboratorijske preiskave, vključno z biokemičnimi testi delovanja jeter, ter različne serološke preiskave, ko sumimo, da gre za virusno obolenje jeter. Klinični pregled in laboratorijske preiskave dopolnimo s slikovnimi metodami, kot so ultrazvočni pregled trebuha, endoskopski ultrazvok in endoskopsko retrogradno holangiopankreatografijo - ERCP.
Pri taki preiskavi vstavimo cevko skozi endoskopski instrument v žolčevod ali izvodilo trebušne slinavke, nato vbrizgamo kontrast v izvodila in opravimo rentgensko slikanje. Metoda zelo natančno prikaže vrsto zapore, omogoča pa tudi terapevtske posege, kot je odstranjevanje kamnov in vstavljanje opornic, ki olajšajo iztekanje žolča. V diagnostičnem postopku sta učinkoviti tudi preiskovalni metodi perkutana transhepatična holangiografija - žolčna izvodila slikamo skozi kateter, ki ga pod rentgensko ali ultrazvočno kontrolo uvedemo skozi kožo v razširjene žolčne vode - ter računalniška tomografija, CT.Kot so raznoliki vzroki zlatenice, je različno tudi zdravljenje obolenj, ki se s tem znakom izrazijo. Postopki zdravljenja so lahko endoskopski, operativni, radiološki, bolnike lahko zdravimo z zdravili, dojenčke obsevamo s posebno svetlobo in tako dosežemo, da se barvilo izloča s sečem. Še zlasti pa je pomembno, da imajo bolnik in njegovi bližnji ustrezne informacije o bolezni in njenih znakih, saj bodo tako lažje razumeli in sprejeli predlagane načine zdravljenja.
.
