V svoji predtekmovalni skupini je bil edini nastopajoči, ker sta tekmeca podobnega kova prehitro štartala in bila diskvalificirana. "Ko sem videl, da bom moral v tako velikem bazenu plavati sam, sem bil prestrašen. Prisluhnil sem navdušenim navijačem in nisem mogel verjeti, kaj se dogaja. Nastopil sem na olimpijskih igrah in vsi so mi ploskali. Neverjetno!" je Eric Moussanbani po enem izmed najbolj počasnih in najbolj spektakularnih nastopov v plavanju na olimpijskih igrah v svet ponesel podobo nebogljenca, ki je po pomoti skočil v 50-metrski bazen. Tam se je takrat preizkusil prvič, pred tem je plaval le na 20 metrov. Izid je bil treningu primeren. 100 metrov je preplaval v času 1:52,72, kar je bilo slabše od zmagovalca na dvakrat daljši razdalji in 30 sekund več, kot je plaval prvi zmagovalec v tej disciplini Arnold Guttmann leta 1986 v Atenah. Eric the Eel (Eric jegulja op. a.) je kljub velikemu zaostanku za najboljšimi ohranil veliko optimizma ali pa smisla za humor. "Moj naslednji cilj so olimpijske igre v Atenah, kjer se bom boril za kolajno," je pribil. Sanje so se mu razblinile, še preden so se naslednje igre začele. Moussanbani namreč ni izpolnil predpisane norme, zato ni smel nastopiti, pomagalo pa mu ni niti to, da je s peticijo zbiral podpise za svoj nastop v mestu starogrške boginje modrosti.

Eric se je, preden se je podal na Sizifovo pot iskanja olimpijske kolajne, ukvarjal z nekaterimi drugimi športi, a se pri tem ni mogel pohvaliti z vztrajnostjo. "Plavanje ga je zelo pritegnilo, vsak dan je bolj navdušen nad njim. To me veseli, ker je pred tem treniral nogomet, košarko in tek, nato pa vse športe zanemaril," je o svojem najstarejšem izmed petih otrok povedala Lucia Malongo , ki je z velikim ponosom strmela v televizor, ko je Eric na otvoritveni slovesnosti z zastavo v roki na olimpijski štadion popeljal enajst športnikov iz Ekvatorialne Gvineje.